V izjavi, njen avtor je odgovorni urednik Žurnala Dejan Steinbuch, podpisniki ugotavljajo, da peticija, ki sta jo sestavila novinarja Blaž Zgaga in Matej Šurc, ne more biti posebej relevantna, saj jo je po njihovih navedbah podpisala tretjina vseh novinarjev, pa še to zgolj dva odgovorna urednika medijev. Slednje naj bi se po mnenju podpisnikov zgodilo zato, ker avtorja peticije k podpisu namerno nista povabila uglednih urednikov, novinarjev in publicistov, pa tudi zato, ker številni novinarji in uredniki peticije niso želeli podpisati, saj se jim je zdela sporna njena nenatančnost in zavajanje.
Poleg vprašljive relevantnosti podpisniki izjave Zgagini in Šurcevi peticiji očitajo tudi njeno vsebino. Po njihovem mnenju je namreč peticija v vsebinskem smislu predvsem "izraz trenutne politične polarizacije", zato ne more skriti svojih interesov, ki po njihovem mnenju nimajo zveze s profesionalizmom in poklicno etiko novinarjev.
"Peticija proti cenzuri je dokument, ki ne govori toliko o političnih pritiskih na novinarje (ali urednike), temveč je politični očitek trenutni vladni koaliciji. Logično bi zato sklepali, da bi takšen dokument lahko nastal tudi pred petimi ali desetimi leti, ko pritiski niso bili nič večji ali manjši od današnjih. Vendar se Društvo novinarjev Slovenije (DNS) pred petimi ali desetimi leti skoraj ni oglašalo. O političnih pritiskih niso govorili, niso se podpisovali pod peticije, pa čeprav je prihajalo do zelo očitnih primerov omejevanja novinarske svobode, nekateri novinarji so zaradi svojega prepričanja celo izgubili službo, bili podvrženi absurdnim sodnim postopkom ali nenavadnim kazenskim ovadbam," je zapisano v izjavi.
Kot navajajo njeni podpisniki, ne želijo oporekati legitimnosti DNS, prav tako tudi ne zanikati, da v Sloveniji prihaja do poskusov omejevanja svobode tiska in izražanja, vendar pa po njihovem mnenju odgovornosti za to ne nosi le ena politična stranka ali politik, temveč celotna politična elita, vplivni gospodarstveniki in pomembni posamezniki, zlasti pa odgovorni uredniki medijev. "Ravno odgovornih urednikov v peticiji proti cenzuri ne najdemo veliko, kar nas prepričuje, da stanje stvari v Sloveniji le ni tako črno in brezizhodno kot v Burmi ali Belorusiji, na kar peticija DNS posredno namiguje," so še zapisali.
Podpisniki še menijo, da bi morali vsi, ki se poklicno ukvarjajo z novinarstvom v Sloveniji, dosledno spoštovati profesionalne novinarske standarde. "Takšnega profesionalizma, ki ga imamo v mislih, se ne meri s peticijami, izjavami ali obsodbami, temveč s privrženostjo najvišjim etičnim standardom in strogi kritični distanci do nekdanje sprevržene novinarske logike, značilne za totalitarne države - logike strahopetnega prilizovanja politiki, gospodarstvu in drugim centrom moči. Dokler se slovenski novinarji in predvsem njihovi uredniki ne bodo distancirali od trenutnih političnih, ekonomskih ali ideoloških prišepetavanj z ene, druge ali tretje strani, bodo ostajali na strani poražencev, saj se bodo politiki in vsi ostali centri moči veselo poigravali s fenomenom, ki mu pravimo medijska svoboda," zaključujejo podpisniki.
