Večina je hkrati prepričana, da so ministri morali oditi na Janševo zahtevo. Pri tem je zanimivo, da se odgovori močno razlikujejo glede na izobrazbo, saj skladno z njeno rastjo skokovito raste tudi delež tistih, ki ne verjamejo premierovim besedam o samostojni odločitvi ministrov.

Janša, ki je veljal za ženskam všečnega politika, ima težave tudi pri njih, saj so še bolj kot moški prepričane, da bo vlada po zamenjavah delovala še slabše.

»Hkratni odstop kar treh ministrov in takojšen sprejem njihovega odstopa s strani predsednika vlade seveda ne more biti nekaj popolnoma spontanega,« je prepričan sociolog dr. Matej Makarovič, po njegovih besedah pa je iz anketnih rezultatov videti, da volilci to razmeroma dobro razumejo. »Prevladujoč odgovor je z zdravorazumskega vidika pravzaprav logičen,« ugotavlja Makarovič.

Po njegovih besedah pri vprašanju o morebitnih težavah koalicije ni jasno, ali imajo anketirani v mislih kratkoročne ali dolgoročne težave v koaliciji. »Spet lahko sklepamo, da volilci razmišljajo na podlagi izkušenj, po katerih tovrstnim zamenjavam sledijo določene konfrontacije v koaliciji že zaradi prestižnih razlogov,« Makarovič pojasnjuje dejstvo, da je relativna večina (36 odstotkov) menila, da bo koalicija zaradi odstopov manj stabilna.

Anketiranci so precej razdeljeni pri vprašanju, ali bo vlada zdaj bolj ali manj učinkovita. Po Makarevičevih besedah mnenje skoraj 32 odstotkov vprašanih, da bo vlada manj učinkovita, na prvi pogled zveni nekoliko nelogično, saj so ravno omenjeni ministri v zadnjem času v javnosti veljali za problematične točke v vladi. »Domnevamo lahko, da anketiranci povezujejo to oceno predvsem z možnimi koalicijskimi napetostmi,« meni sogovornik.

Politični analitik dr. Vlado Miheljak ugotavlja, da je imel Janez Janša z zadnjo rekonstrukcijo vlade vsekakor dva cilja. Po eni strani se je poskušal izogniti napovedanim interpelacijam najbolj izpostavljenih ministrov ter mrcvarjenju vlade in premiera v neugodnem času predsedovanja EU in pred volitvami. Po drugi strani pa je želel zaustaviti izrazito negativne trende javnomnenjske podpore.

»Morda mu je (bo) uspel prvi cilj, manj verjetno drugi. Vsaj tako je mogoče razumeti reakcije javnosti v anketi po odstopih. Ideja, da se zamenjave označi kot odstope na lastno pobudo, se je glede na javnomnenjski učinek popolnoma ponesrečila, saj tega velika večina ne verjame,« pravi Miheljak.

Po njegovih besedah niso obetavna niti pričakovanja sprememb po zamenjavah. »Samo petina vprašanih verjame, da bo koalicija po odstopih, za katere so partnerji izvedeli šele na Janševi tiskovno konferenci, bolj stabilna. In komaj kaj več jih verjame, da bo po teh odstopih vlada delovala bolje. Če vse skupaj povežemo še z banalno pojasnjeno zamenjavo direktorja Sove, je ta manever slaba popotnica vladi in mandatarju pred ciljno ravnino – volitvami 2008,« napoveduje Miheljak.