Premier ocenjuje, da bo lahko delna rekonstrukcija vlade zaključena v prihodnjih desetih dneh.
Čeprav dela odhajajočih ministrov »ne ocenjuje kot slabega«, je vse tri odstope sprejel: »V pogovoru z vsakim posebej smo ocenili, da se lahko na tak način izognemo povečevanju neproduktivnih napetosti, ki onemogočajo nadaljevanje resnega in poglobljenega dela v najpomembnejših družbenih podsistemih.« Tudi vlada kot celota v času intenzivnih priprav na zaključek reform in na predsedovanje Evropski uniji »nima časa za brezplodne prepire na osebni ravni z opozicijo«. Po besedah Janše ni mogoče pristati na tezo, da je minister »kriv za vsako prometno nesrečo ali vsako pokvarjeno operacijsko mizo«. Ko pa takšno prepričanja prevlada, ta »nima več časa, da bi se ukvarjal z vsebinskimi vprašanji, ampak se ga dnevno zasipa z operativnimi malenkostmi, s katerimi je hočeš nočeš soočen, tudi če to ni njegova odgovornost«.
Janša je poudaril, da so bili v vseh treh resorjih doseženi pomembni vsebinski premiki, pri odstopu pa po njegovem mnenju ne gre za »koalicijsko občutljivo vprašanje«, saj so to osebne odločitve ministrov. Ni pa želel komentirati, ali bi predlagal razrešitev teh ministrov, če ne bi sami odstopili.
Predsednik vlade je še zatrdil, da se s tem ne spreminjajo vsebinske opredelitve vlade, zapisane v koalicijski pogodbi oziroma njenih normativnih dokumentih: »Gre izključno za delno kadrovsko rekonstrukcijo vlade. Seveda pa bo vsak, ki bo prišel na to mesto, najbrž ponovno ocenil, kateri od ciljev, ki si jih je njegov predhodnik zadal, so v tem času še na razpolago in stoodstotno uresničljivi.«
Odmevnejše težave ministrov v odstopu
Jure Zupan:
spremembe visokošolske zakonodaje brez dogovora z univerzami,
zapleti pri dodeljevanju sredstev na javnih razpisih,
konfliktna kadrovska menjava na Pedagoškem inštitutu,
nesposobnost dogovarjanja s študenti.
Andrej Bručan:
sporna privatizacija zdravstva,
zapleti pri javnih naročilih (nakup operacijskih miz, gradnja Onkološkega inštituta in pediatrične klinike, zastoji pri selitvi Nevrološke klinike),
nesprejetje zakonov o duševnem zdravju in o koncesijah,
zavajanje javnosti s podatki o čakalnih dobah.
Janez Božič:
slaba prometa varnost (nesreča v Cirkovcah in druge),
nejasna vloga pri financiranju graditve avtocest,
reorganizacija železnic, sporno povezovanje slovenskih podjetij z nemškimi železnicami,
poudarek na cestnem prometu in zanemarjanje drugih oblik prometa.
Dnevnik.si






































Komentarji