Vse skupaj se je najverjetneje dogajalo brez odredbe sodišča.
Nemčija naj bi priskrbela tehnično opremo, Slovenija pa zagotovila lokacijo in infrastrukturo.
Iz Telekoma Slovenije so nam na izrecno vprašanje, ali so vedeli za operacijo prisluškovanja, odgovorili: "Postopek za izvedbo zakonitih prisluhov je v slovenski zakonodaji zelo jasno opredeljen in so ga dolžni spoštovati vsi operaterji. V konkretnem primeru gre za določila zaupnosti dokumentov, s stopnjo 'zaupno', ki nam ne dovoljujejo dodatnega pojasnjevanja." Telekom je torej s tem odgovorom praktično priznal prisluškovanje, saj je v "konkretnem primeru" govoril o zaupnih dokumentih. Če prisluškovanja ne bi bilo, ne bi bilo tudi zaupnih dokumentov.
Vse skupaj se je najverjetneje dogajalo brez odredbe sodišča, saj ima Sova v zakonu pristojnost, da mednarodne sisteme zvez spremlja kar na podlagi odredbe direktorja. Ta člen je bil že pri sprejemanju zakona leta 1997 za nekatere dokaj sporen, saj naj bi omogočal zlorabe, a je bil na koncu vendarle sprejet. Torej bi Sova skupaj z nemško službo za prisluškovanje lahko prisluškovala tudi v prostorih Telekoma. Verjetno so lokacijo v stanovanjskem objektu na Bavarskem dvoru v Ljubljani izbrali iz varnostnih razlogov, saj je skrita pred radovednimi očmi zaposlenih na Telekomu.
Posebno poglavje je legalnost sodelovanja med Sovo in nemško tajno službo. Kot je znano, je vlada objavila, da ima Sova nelegalni "črni fond", v katerega se je stekal denar iz mednarodnega sodelovanja. Takšna operacija je bila tudi omenjeno sodelovanje z Nemčijo. Ker vlada pravi, da je "črni fond" nelegalen, bi lahko pomenilo, da je vprašljiva legalnost celotne operacije z Nemčijo, iz katere je v "črni fond" prihajal denar.
Alkalaj: Prisluškovanje je danes otročje enostavno
Mišo Alkalaj, vodja centra za mrežno infrastrukturo pri Institutu Jožef Stefan, o prisluškovanju prek Telekomovih naprav: "Vsa oprema je po standardih CALEA, kar pomeni, da se lahko pogovorom prisluškuje tako, kot da bi kopirali datoteke na računalniku. Dvomim, da Telekom pri tem ni bil kooperativen. Pa tudi če ne bi bil, ima digitalna centrala pripravljena stranska vrata za prisluškovanje. Ne bi se čudil, če bi bila ta operacija v Kozolcu del Eshelona." Eshelon je globalni prisluškovalni sistem, ki so ga razvile ZDA in prestreza od 80 do 90 odstotkov vseh elektronskih komunikacij na svetu.
Hajdinjak: Vlada je bila primorana Tako delovna skupina za oceno dela Sove kot vlada sta javnosti sporočali zgolj nepravilnosti, ki so se dogajale v Sovi, in to šele potem, ko sta bili v to primorani, je po seji vlade poudaril vladni tiskovni predstavnik Valentin Hajdinjak. "Nista pa nikoli razkrivali podatkov ali ogrožali slovenske nacionalne varnosti. To bi bilo namreč nesprejemljivo in kaznivo," je dodal Hajdinjak.
Zaupno poročilo o nadzoru Sove Ljubljana
Slabe tri ure, preden je državni zbor včeraj popoldne v komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb dodatno imenoval še dva poslanca SDS in s tem glasovalno tehtnico nagnil v korist vladajoče koalicije, se je ta komisija nepričakovano sestala in potrdila poročilo o izvajanju nadzora v Sovi ter o razmerju med vlado, Sovo in parlamentarno komisijo. V poročilu, ki je zaupne narave, se komisija ne opredeljuje do primerov nezakonitega prisluškovanja opoziciji, nezakonitega poslovanja z denarjem iz posebnega fonda, ustanovitve podjetja WEBS, do mobilne prisluškovalne naprave za GSM-aparate in do predaje arhivskega gradiva. Komisija, kot je zapisano v soglasno sprejetih sklepih, podpira vlado, da razišče sleherni najmanjši dvom o nezakonitih ravnanjih, tudi sum, da je šlo pri distribuciji dveh pisem, ki ju je namestnik direktorja Sove Branko Cvelbar lani jeseni pisal ministroma Virantu in Bajuku, za kršitev zakona o tajnih podatkih. Ob tem komisija v celoti zavrača način, kako posebna vladna komisija preiskuje domnevne nepravilnosti in z delnimi izsledki obvešča javnost ter pri tem ne informira parlamentarne komisije za nadzor. Meni tudi, da je edini učinkoviti nadzor tajnih služb, nadzor njihovega poslovanja z denarjem. (jop)
Hajdinjak: Vlada je bila primorana
Tako delovna skupina za oceno dela Sove kot vlada sta javnosti sporočali zgolj nepravilnosti, ki so se dogajale v Sovi, in to šele potem, ko sta bili v to primorani, je po seji vlade poudaril vladni tiskovni predstavnik Valentin Hajdinjak. "Nista pa nikoli razkrivali podatkov ali ogrožali slovenske nacionalne varnosti. To bi bilo namreč nesprejemljivo in kaznivo," je dodal Hajdinjak.
Dnevnik.si












































Komentarji