Denar nemških obveščevalcev v Sovinem črnem fondu

Sedež Sove v ljubljanskih Stegnah.  

Interes Nemčije je bil dobiti dostop do telekomunikacijskih povezav iz balkanske regije, interes Slovenije je bil prav tako nadzor teh komunikacij, ki ga brez tehnične in finančne pomoči Nemčije sama ne bi zmogla izvajati. Interes je bil torej vzajemen.

Lokacija v Ljubljani

V tak namen sta obe službi vzpostavili skupno tajno lokacijo na Slovenski cesti, natančneje v stavbi, imenovani Kozolec, na Bavarskem dvoru v bližini Telekoma Slovenije. S te lokacije je mogoč dokaj enostaven priklop na glavni optični vod, ki teče pod Ljubljano, in na tak način nadzor telekomunikacij, ki se pretakajo med južno in severno Evropo. Zanimivo, da so za priklop na optični kabel uporabili infrastrukturo, ki je ostala še od nekdanje Službe državne varnosti.

Na tajni lokaciji so skupaj delovali tako nemški kot slovenski operativci, lokacija je s posebnim komunikacijskim vodom povezana tudi neposredno s sedežem Sove v ljubljanskih Stegnah.

Delovanje slovensko-nemške konspirativke je bilo treba financirati. Nemška tajna služba je svoj del stroškov Sovi poravnavala, kar je Sova deponirala v zdaj javno razkritem črnem fondu. Ko je vlada razkrila fond in celo navajala konkretne zneske, ki so vanj prihajali (na primer v letu 2006 159.770 evrov), je javno razkrila obseg Sovinega mednarodnega sodelovanja in s tem izpostavila vse operacije te tajne službe in posledično torej vse tuje službe, ki so s Sovo sodelovale. Sova je imela pred izbruhom afere neposredne operativne stike s kar 14 tujimi tajnimi službami. Pretežni del denarja v črnem fondu je prihajal od nemških in ameriških tajnih služb. Težava je, da za črni fond ni podlage v zakonodaji. To ni nekaj, kar bi bil problem tujih tajnih služb, ampak je notranji problem Sove oziroma Slovenije.

"Tuje službe jezne"

Zaradi zadnjega dogajanja s Sovo so sodelovanje že omejile nekatere pomembne tajne službe. Dogajanje je včeraj komentiral poslanec Rudi Moge (LDS), član komisije za nadzor tajnih služb: "Verjetno si je vlada s takšnim javnim načinom razreševanja nepravilnosti v Sovi nakopala jezo nekaterih tujih obveščevalnih služb. Po mojih informacijah vsaj dveh, na svetovnem prizorišču zelo pomembnih. Omenjeni fond se je napajal predvsem iz denarja pri projektih sodelovanja teh služb s slovensko službo."

Poslanci spet v Sovo

Člani parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb se bodo v prihodnjih dneh znova odpravili na sedež Sove, kjer bodo zlasti preverili informacije o delovanju posebnega sklada te službe. Dušan Kumer (SD), ki komisiji predseduje, je povedal, da se bo komisija sestala tudi v četrtek in predvidoma sprejela poročilo o izvajanju nadzora v Sovi, ki ga je pripravil Kumer. Osnutek poročila o izvajanju nadzora v agenciji, o stališčih, razmerju med vlado, agencijo in parlamentarno komisijo ter o predlogih sklepov obsega 35 strani. Poročilo zajema delovanje parlamentarne nadzorne komisije od 1. marca. (sta)