Pred uvedbo drugega tujega jezika nujen temeljit strokovni premislek

Govorjenju v tujem jeziku naj bi učenci prisluhnili v okviru različnih predmetov, po nekajkrat na teden za 20 minut, pravi Milan Zver. (Foto: dnevnik)

Po raziskavi evropske komisije se je leta 2005 drugega tujega jezika v EU učilo povprečno 50 odstotkov vseh učencev, starih toliko, kot so stari naši devetletkarji v zadnjem triletju. V Grčiji več kot 90 odstotkov učencev te starosti, v Franciji, Italiji, Islandiji pa več kot 80 odstotkov. Pri nas naj bi se po novem dveh tujih jezikov v zadnjem triletju učilo kar 100 odstotkov učencev, saj naj bi bil tudi drugi tuji jezik obvezen. Šolska oblast načrtuje tudi zgodnejše učenje tujega jezika.

Oboje - zgodnje učenje tujih jezikov in sočasno učenje vsaj dveh - priporočajo številni evropski dokumenti in institucije, med njimi evropska komisija, Svet Evrope, evropski svet.

Malo odgovorov, veliko neznank

Kako naj bi poučevali tuji jezik v zgodnejšem obdobju in kdaj naj bi ga uvedli, (še) ni jasno. Na zavodu za šolstvo preučujejo možnost, da bi ga poučevali po tako imenovani integrirani metodi. Govorjenju v tujem jeziku naj bi učenci prisluhnili v okviru različnih predmetov, po nekajkrat na teden za 20 minut, je v odgovoru na poslansko vprašanje ta način pouka predstavil minister Milan Zver. Tako bi se učenci, kot je dejal, senzibilizirali za pouk tujih jezikov.

Tudi drugi tuji jezik v zadnjem triletju naj bi se poučeval drugače kot prvi. Kako, se prav tako še ne ve. Če gre soditi po Zverovem odgovoru poslancu Gabru, na nižji zahtevnostni stopnji in v manjšem obsegu.

Stališče MŠŠ skladno z evropskimi priporočili

Meta Grosman, redna profesorica za angleško in ameriško književnost na Filozofski fakulteti - med drugim je vodila maturitetno komisijo za angleščino in komisijo za učne načrte za angleščino v OŠ - pojasnjuje, da je stališče o različnem poučevanju dveh tujih jezikov skladno z evropskimi priporočili.

"Vsi prebivalci Evrope naj bi v imenu delovanja in gibljivosti v okviru Evrope obvladali prvi tuji jezik na taki ravni, ki bi jim omogočala nemotene medosebne stike in poklicno ter družbeno delovanje, medtem ko bi vsaj delno poznali še en drug tuji jezik za osnovno sporazumevanje in za razvijanje občutljivosti za govorce drugih jezikov in njihove kulture," je povedala Meta Grosman.

Dodala je, da številni strokovnjaki zastopajo stališče, da naj bi bil drugi tuji jezik jezik prebivalcev sosednje dežele, in opozarja, da razlike v poučevanju predpostavljajo bolje usposobljene učitelje, ki bodo obvladali ne le oba tuja jezika, temveč tudi razmerja med jeziki, zlasti z učenčevo materinščino. Prepričana je tudi, da bi moral sodobni pouk vseh tujih jezikov vključevati medkulturno vzgojo, "ki spodbuja občutljivost za druge in drugačne ljudi in kulture".

Za Grosmanovo sta pri uvajanju sprememb najbolj pomembna skrb za učence, "ki jo učni načrti pogosto pozabijo v imenu strokovnega znanja", in za kakovost pouka. Dobro načrtovan in kakovostno izvajan pouk bi po njenem lahko tudi zmanjšal socialne razlike med učenci. Jezikovne tečaje namreč zdaj obiskujejo le tisti, ki si to lahko privoščijo.

Kdaj prvi tuji jezik

Kot kažejo dosedanje razprave o tem ministrovem predlogu, ga tudi pedagogi oziroma strokovnjaki za sistemska vprašanja ne zavračajo. Opozarjajo pa, da je pred uvedbo treba razmisliti o pogojih, standardih, ciljih in o tem, ali je res smiselno v ta namen krčiti izbirnost v devetletki.

"Stroka bi morala pred uvedbo dodelati tudi to, kako je s hkratnim opismenjevanjem v maternem in tujem jeziku, kdaj uvesti v program obvezne šole prvi tuji jezik, pa tudi, ali ne bi bilo strokovno bolje, če bi drugi tuji jezik umestili v jezikovni steber izbirnih predmetov," opozarja Mojca Kovač Šebart. "Ni namreč vseeno, če drugi tuji jezik izbere šola ali pa imajo to pravico izbire učenci, ki se odločajo za drugi tuji jezik iz nabora ponudbe." Naša anketa kaže, da podobno razmišlja tudi večina ljudi.

V 9. razredu najmanj zanimanja za učenje drugega tujega jezika

Pri nas se je bilo mogoče doslej še enega tujega jezika v osnovni šoli učiti prostovoljno, v okviru izbirnih predmetov. Kot kaže statistika, so učenci to možnost večinoma izrabili; tako jim tudi ni bilo treba hoditi v zunajšolske jezikovne šole. Zanimivo pa je, da zavzetost za učenje z leti pada. Letos se je namreč za izbirni tuji jezik v 7. razredu odločilo 57 odstotkov vseh učencev, v 8. razredu 45,5 odstotka in v 9. razredu le še 33 odstotkov. Razlogov za upadajoče zanimanje uradno ne zna pojasniti nihče. Vsekakor bi jih bilo dobro poznati pred uvedbo še enega obveznega tujega jezika, saj bo ta, kot se bojijo mnogi, obremenil zlasti tiste učence, ki jim je že en tuji jezik povzročal velike težave.

Nemščina je najbolj zaželen drug jezik

Naša anketa je pokazala, da se prebivalci Slovenije zavedajo pomena znanja tujih jezikov. Dobra polovica se jih ogreva za to, da bi se tujega jezika začeli otroci učiti že v prvem triletju (za drugo triletje jih je 40 odstotkov), prav tako večina vprašanih (55,8 odstotka) podpira idejo o uzakonitvi še enega obveznega tujega jezika v zadnjem triletju. Za dobrih 40 odstotkov je sedanja rešitev ustrezna. Med zagovorniki obveznega tujega jezika za vse jih skoraj 60 odstotkov meni, da bi si ga morali izbrati učenci. Da bi bilo smiselno za drugi tuji jezik določiti jezik okolja v neki regiji, meni le dobra petina vprašanih. Nemščina je, kot kaže, jezik, ki ga je po mnenju Slovencev najbolje znati. Med tistimi, ki podpirajo uvedbo enotnega drugega jezika na vseh šolah, bi jih skoraj 70 odstotkov določilo nemščino, med tistimi, ki so za pravico do izbire jezika, pa jih je nemščino uvrstilo v košarico kar 85 odstotkov vseh.