Prezadolženost naj bi grozila kar petini Slovencev

Ob ugodnih kreditnih ponudbah, kot je bila pred časom v Bank Austrii, so nekateri pripravljeni celo čakati v vrstah.  

***Povejte svoje mnenje. Kliknite tukaj!***

Od tega jih 3,3 odstotka "zaradi odplačevanja kreditov ne more pravočasno poravnati sprotnih stroškov za življenje oziroma morajo zmanjševati izdatke za osnovne življenjske potrebščine", 14,8 odstotka kreditojemalcem pa se to dogaja občasno.

Stanovanjska posojila porasla za 160 odstotkov

Tudi Urad za makroekonomske analize (Umar) ugotavlja, da zadolženost Slovencev narašča. Novonajeta posojila so se od leta 2003 do 2005 realno povečala za skoraj 60 odstotkov - od tega stanovanjska posojila za 1,6-krat - kar kaže, da gre pri novem zadolževanju predvsem za nakup stanovanj. "Vzrok za rast stanovanjskih posojil je v novem optimizmu potrošnikov po vstopu v EU, v vse večji ponudbi posojil, odpiranju finančnih trgov, zniževanju obrestnih mer, pa tudi v izteku petletnih varčevalnih obdobij Nacionalne stanovanjske varčevalne sheme (NSVV)," ocenjuje Barbara Ferk iz Umarja.

V letih 2003 in 2004 je delež stanovanjskih posojil znašal okoli petino vseh novonajetih posojil, leta 2005 pa je bila za nakup stanovanja namenjena že več kot tretjina novonajetih posojil. Prav tako se povečujejo dolgoročna posojila in posojila pri nebančnih kreditodajalcih. Gospodinjstva so pri drugih kreditodajalcih v prvem polletju 2005 najela 63 milijard tolarjev posojil, kar je dve tretjini najetih posojil prebivalstva v bankah oziroma 40 odstotkov vseh najetih posojil. Povprečno gospodinjstvo je tako v prvem polletju 2005 pri drugih kreditodajalcih najelo okoli 100.000 tolarjev posojila.

Zadolževanje še ni kritično

Umar ocenjuje, da novi pojav povečanega zadolževanja ni enkraten dogodek kot leta 1999, ko je uvedba DDV spodbudila ljudi k povečanemu nakupu novih avtomobilov. "Z razvojem finančnih trgov se tudi v Sloveniji sproščajo likvidnostne omejitve za gospodinjstva, kar jim omogoča, da si izposodijo več kot v preteklosti, s tem pa prehajamo na novo ravnotežje na višji ravni zadolženosti. Po podatkih iz leta 2005 znaša zadolženost 17 odstotkov našega BDP, kar ni pretirano. Meje o tem, kdaj bi zadolženost prešla v prezadolženost, na makroekonomski ravni ni mogoče natančno določiti. Laže jo določimo na ravni posameznika," povedala Ferkova.

Nevarnost povečanja bremena odplačil vidi Ferkova v primeru, če bi prišlo do slabše konjukture, ki bi povzročila upad dohodka in večjo brezposelnost. "Posledice bi bile v neplačevanju posojil, ki bi poslabšale bilance bankam in posledično vplivale na gospodarsko rast," ocenjuje Ferkova, a dodaja, da vsaj še nekaj let ni nevarnosti za pregrevanje zadolževanja. Z njo se strinja tudi Ivan Ribnikar iz ljubljanske ekonomske fakultete, ki ugotavlja, da je sedanje zadolževanje zaradi nizkih obrestnih mer pričakovano in še ni kritično.

Dejavniki, ki vodijo v prezadolženost:

ločitev,

brezposelnost,

osamosvojitev,

nizki dohodki,

nizka izobrazba,

zasvojenost,

slabo ravnanje z denarjem,

bolezen, invalidnost ali smrt v družini,

dolgovi bivšega partnerja,

rojstvo otroka,

"zavedenost" zaradi ponudbe potrošnih dobrin, oglaševanja in medijske industrije.

Delež stanovanjskih posojil je še vedno nizek

V Sloveniji so konec leta 2006 potrošniška posojila predstavljala 42,4 odstotka vseh posojil gospodinjstvom, 35,6 odstotka je bilo stanovanjskih in 22 odstotkov drugih posojil. Na evrskem območju so razmerja drugačna. Stanovanjska posojila so lani predstavljala kar 70,9 odstotka vseh posojil gospodinjstvom, potrošniška posojila pa le 12,9 odstotka. Potrošniška posojila kot delež v BDP presegajo stanovanjska le na Nizozemskem, Poljskem in v Sloveniji.

Barbara Ferk iz Umarja vidi razlog za manjši delež stanovanjskih posojil v Sloveniji v tem, da pri nas še ni razvit trg hipotekarnih posojil. Prepričana pa je, da se bo delež stanovanjskih posojil še nadalje povečeval, zlasti zaradi velikega zagona pri gradnji novih stanovanj. Ivan Ribnikar iz ljubljanske ekonomske fakultete pa ocenjuje, da je za nizko stopnjo stanovanjskih posojil glavni krivec slaba ponudba stanovanj.

Psiholog Marko Polič: Država bi morala preprečiti ljudem njihovo lastno neumnost

Kdaj človek izgubi mero pri zadolževanju?

Izguba mere pri zadolževanju ima več vzrokov. Eden je v nenadni spremembi gospodarskih okoliščin, izgubi zaposlitve in ob vseh dogodkih, ki nenadno zmanjšajo dohodke dolžnika in porušijo njegovo finančno ravnotežje. Drug dejavnik je v napačnih presojah. Tako na primer visoko zadolžen posameznik vzame nov kredit, praviloma pod veliko slabšimi pogoji, da bi odplačal prejšnje dolgove. Seveda jih na tak način nikoli ne bo, le zadolžitev bo vse hujša. Banke sicer določajo višino kredita glede na imovino in dohodek zadolženega, medtem ko se na sivem posojilnem trgu na to ne ozirajo in zadolženega posameznika do konca izžamejo. Resda je vsakdo sam odgovoren za svoje početje, a vendarle menim, da bi država včasih morala preprečiti ljudem njihovo lastno neumnost z onemogočanjem tovrstnih izkoriščevalcev človeške bede in neumnosti.

Kateri ljudje so bolj nagnjeni k zadolževanju in bi zato morali biti še zlasti pazljivi?

So nekateri ljudje, ki bodo ne glede na objektivne okoliščine zahajali v dolgove. Govorimo o kompulzivnih kupcih, ki kupujejo zaradi kupovanja, trošijo čez vse meje, pogosto za stvari, ki jih sploh ne potrebujejo. Kupovanje postane zasvojenost, tako kot je to s kockanjem ali drogo. Ti kupci na tak način kompenzirajo depresivnost, stres, tesnobo ali dolgčas. Nakupovanje začasno odstrani ta čustva in jih sprosti, zaradi kupovanja pa se zdi tak posameznik samemu sebi tudi bolj socialno zaželen.

Posojila naj bi bila rentabilna

Peter Radinovič, direktor nepremičninske agencije Adria nepremičnine, ugotavlja, da se kar 90 odstotkov nakupov nepremičnin opravi prek hipotekarnih posojil, od tega največ v bankah s tujimi lastniki. "Pametno je vzeti posojilo, ker je rentabilno. Obrestne mere so nižje od inflacije, banke pa so zanesljive in poleg tega omogočajo čedalje več ponudbe," je povedal Radinovič. Na vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi cene nepremičnin padle, Radinovič odgovarja, da se to ne more zgoditi.