Direktor Sove zavrnil dostop do dokumentov, ki niso tajni

Direktor Sove Matjaž Šinkovec je Dnevniku izdal zavrnilno odločbo. (Foto: Matej Povše)

***

Pridruži se debati na to temo. Klikni tukaj.

***

Gre za neuradne informacije o tem, da je iz Sovinega tajnega denarnega sklada izginilo kar 300 milijonov tolarjev oziroma 1,2 milijona evrov. Ker je za poslovanje Sove odgovoren direktor, smo Matjaža Šinkovca povprašali o tem, vendar odgovora nismo dobili.

Tajni objekti za obračunavanje

Sicer pa je direktor Šinkovec zavrnil našo zahtevo po dostopu do treh dokumentov iz lanske jeseni, katerih vsebina kaže na kadrovsko in materialno problematiko Sove. Dokumenti niso označeni z oznako zaupnosti, vendar je Šinkovec našo zahtevo kljub temu zavrnil, češ da bi razkritje škodovalo delu organa. Ker gre za podatke iz tajnega fonda Sove, je v prvi vrsti nenavadno, da tudi dokumenti niso tajni. Kot takšni so po državi potovali kot običajne pošiljke. Ker dokumenti niso tajni, objavljamo nekatere navedbe iz njih.

V dokumentih je problematizirano sklepanje pogodb Sove z Borutom Grgičem, direktorjem Centra za strateške študije, ki naj bi bilo netransparentno. Izpostavljena je (ne)smotrnost uporabe različnih objektov Sove, od tistih v Ljubljani do objekta Mala Račna, kjer uporabniki naj ne bi plačevali stroškov. Kaže torej, da se v Sovi zapleta tudi pri uporabi tajnih službenih objektov, pri čemer iz dokumentov ni razvidno, kaj se v njih dogaja. Dokumenti pa govorijo tudi o dvomljivi storilnosti posameznih delavcev Sove. Avtor vseh zapisov je namestnik direktorja Sove Branko Cvelbar. Ali navedbe iz njegovih dokumentov držijo, nismo mogli preveriti.

Kot kažejo dokumenti, pa se Sova sooča s hudimi notranjimi trenji. Ta so očitno delno tudi posledica zamenjave oblasti leta 2004. V Sovi, ki šteje nekaj več kot 300 zaposlenih, je namreč zaposlenih še od 20 do 30 delavcev, ki so pred demokratičnimi spremembami države delali v Službi državne varnosti. Vlada je že sprejela sklepe, da je treba moštvo Sove ustrezno zmanjšati, ukrep pa je neuradno usmerjen predvsem v odstranitev nekdanjih SDV-jevcev.

Delo Sove oteženo

Normalno delo službe naj bi bilo zaradi notranjih trenj že nekaj časa oteženo, predvsem na področju spremljanja organiziranega kriminala, kar otežuje tudi spremljanje problematike mednarodnega terorizma.

Parlamentarna komisija, ki je zadolžena za nadzor nad Sovo, se je včeraj ponovno oglasila v Sovi, vendar je njen direktor zavrnil dajanje podatkov, nam je povedal podpredsednik komisije Dušan Kumer (SD). "Zato bomo danes imeli izredno sejo, na kateri bomo vse formalizirali in sprejeli ustrezne sklepe," nam je povedal Kumer ter napovedal, da bodo "zdaj šli do konca".

Vlada se zapleta v lastne izjave

Navajamo nekaj izjav visokih funkcionarjev, ki kažejo na nenavadno dogajanje ob vladnem vpogledu v evidence Sove.

Matjaž Šinkovec, direktor Sove: Jaz lahko zagotovim, da sodelavska mreža ni bila razkrita in ne bo razkrita.

Lovro Šturm, predsednik vladne skupine: Naša skupina ni vpogledala, ne vpogleduje in nikdar ne bo vpogledala v podatkovno bazo sodelavcev Sove.

Janez Janša, predsednik vlade: Dvomim, da tiste, ki so botrovali tem velikim naslovom v nekaterih časopisih, skrbijo imena sodelavcev te službe, ki jih nihče ne gleda. Bojim se, da jih skrbi poraba tajnega fonda.

Lovro Šturm (na vprašanje, kako lahko skupina preveri poslovanje tajnega fonda, če hkrati ne vpogleda v sodelavsko mrežo): Saj imen ne potrebujemo. Važen je namen (...). Če bi to povedal, bi povedal, kako deluje Sova, ki pa je tajna služba.

Karl Erjavec, član Šturmove skupine: Sploh nisem vedel, da je bil kakšen obisk na Sovi. To sem zvedel iz medijev. Še danes ne vem, ali je bil ali ne.

Lovro Šturm (na vprašanje, zakaj Erjavec ni bil obveščen o vstopih v Sovo): Ni šlo za vprašanje z njegovega področja.