Odločitev o Rantu šele v petek

Vodja nedavno ustanovljene nove poslanske skupine nevezanih Matej Lahovnik (na sliki skupaj z Jožetom Tankom iz SDS, Mihaelom Prevcem iz SLS in Samom Bevkom iz SD) na seji kolegija pri določanju poteka zasedanja zbora. (Foto: Bojan Velikonja)

Za jutri so si poslanci rezervirali dobrih osem ur za razpravo o primernosti Iztoka Jarca za novega ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Žige Turka za ministra brez listnice, zadolženega za strategijo razvoja.

Koaliciji se z Rantom ne mudi

Po mnenju LDS in SD bi bilo pametno jutri odločiti tudi o predlogu predsednika republike Janeza Drnovška, da parlament za novega guvernerja Banke Slovenija imenuje Andreja Ranta. Tako bi zasedanju evropskega sveta, ki se začenja v četrtek, poslali pomembno poročilo, da se razmere v naši centralni banki normalizirajo, če bi Ranta imenovali, je predlog utemeljeval Milan M. Cvikl iz LDS. Če pa ne, bi imel predsednik republike nekaj dni več časa za ponovitev postopka za izbor novega kandidata. Vodja poslancev SDS Jože Tanko je predlog opozicije zavrnil z napovedjo, da pri teh kadrovskih zadevah pričakujejo veliko zapletov in bi se zato seja zavlekla v pozne nočne ure. Da nima smisla tvegati nočne seje, je menil tudi predsednik parlamenta France Cukjati in odločil, da bodo o Rantu odločali v petek, kot je bilo sprva predvideno.

Neuspešni poskusi omejiti poslansko imuniteto

Sodeč po rezerviranem času za razpravo poslance pol manj kot nova ministra zanimajo spremembe ustave, povezane s poslansko imuniteto in z velikimi sodnimi zaostanki. Ustavna razprava o imuniteti se v parlamentu vleče že od začetka mandata, ko sta Miran Potrč in skupina poslancev predlagala, da poslancev ne bi smeli sodno preganjati le za besede in stališča, izrečena v državnem zboru. Se pravi, da ne bi bilo več možnosti, da se poslanec izogne roki pravice tudi za morebitna kriminalna dejanja, goljufije, povzročitev hudih prometnih nesreč in podobno. Druga skupina, tokrat na čelu s poslancem SDS Brankom Grimsom, je temu najprej nasprotovala s predlogom, da se imunitete v bistvu razširi, za tem pa s popolnoma nasprotnim, da se imuniteta iz ustave kar briše. Posredoval je predsednik zbora France Cukjati s kompromisnim predlogom, da se imuniteta omeji le na dejanja, povezana z delom poslanca v parlamentu, pri čemer so dodali, da poslanca v teh primerih ni mogoče tožiti niti v civilni pravdi. Ker koalicija ni hotela pristati na dodatek, da tako opredeljena imuniteta ne bi veljala tudi za žalitve in obrekovanja v parlamentu, predlog v ustavni komisiji ni dobil potrebne dvetretjinske večine. Kot kaže, je ne bo niti v četrtek v državnem zboru, s čimer bo ta postopek končan. Druga predvidena ustavna sprememba, s katero bi uvedli tako imenovane petletne sodnike, ki bi opravili s sodnimi zaostanki, je doživela enako usodo in tudi nima nobene možnosti, da bi jo zbor v četrtek potrdil.

Za tretjino višja povračila strankam za kampanje

V sredo bo prvih pet ur zasedanja namenjenih drugi obravnavi novega zakona o prostorskem načrtovanju. Uro manj poslanci nameravajo porabiti za splošno razpravo o primernosti novega zakona o volilni in referendumski kampanji, v katerem je največ novosti, povezanih z nadzorom, od kod denar za kampanje in kako je porabljen. Zakon bo strankam in listam prinesel tudi približno za tretjino več iz državne blagajne povrnjenega denarja za stroške kampanj kot do zdaj. Tako je bilo denimo organizatorjem kampanj po predsedniških volitvah 2002 vrnjeno 20,7 milijona tolarjev, za letošnje pa računajo, da bo ta znesek približno 120.000 evrov (blizu 29 milijonov tolarjev). Država je po parlamentarnih volitvah 2004 strankam za kampanje vrnila 56 milijonov tolarjev, v začetku leta 2009 pa bodo stranke zaradi omenjenega predvidenega zvišanja povračila za osvojene glasove državi izstavile račun za 73 milijonov tolarjev (več kot 300.000 evrov).