Bodo zdravniki najprej ugotavljali alkoholiziranost?

Če bodo zdravniki ravnali v skladu z etičnim kodeksom, bodo zagotovo takoj začeli terapijo, naknadno preverjanje vsebnosti alkohola v krvi pa je lahko brezpredmetno, v stališčih in pripombah k predlogu novele pravi strokovna služba ZZZS. (Foto: Matej Povše)

Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so tako nedavno opozorili na spornost določila o le 60-odstotnem kritju cene zdravstvenih storitev pri poškodbah, kjer pri povzročiteljih ugotovijo vsebnost alkohola nad 0,5 promila ali psihotropne substance v krvi. Če bodo zdravniki ravnali v skladu z etičnim kodeksom, bodo zagotovo takoj začeli terapijo, naknadno preverjanje vsebnosti alkohola v krvi pa je lahko brezpredmetno, v stališčih in pripombah k predlogu novele dodaja strokovna služba ZZZS.

Nekdo, ki se je slučajno urezal, potem ko je popil tri kozarce vina, bo glede na odstotek kritja zdravstvenih storitev na slabšem v primerjavi s kroničnim alkoholikom s cirozo jeter, je ponazoril strokovnjak za zdravstveno zavarovanje, svetovalec na ZZZS Martin Töth. Po tej logiki bi lahko pljučnega raka pri kadilcih ali bolezni srca in ožilja pri predebelih krili 60-odstotno namesto zdajšnjih sto odstotkov, ugotavlja Töth.

ZZZS je v pripombah opozoril tudi na pravni vidik: odvzem krvi brez privoljenja poškodovanca zaradi ugotavljanja vsebnosti alkohola oziroma psihotropnih substanc bi bil možen le v primerih prekrška ali suma kaznivega dejanja in kadar tako urejajo drugi zakoni.

Če krvi ne bodo odvzeli in bo nekdo rekel, da je bil poškodovanec pijan, se po Töthovih besedah obeta pravda. Boljši od rešitve, ki jo predvideva predlog zakona, bi se mu zdel sistem "bonus- malus". Če bi se nekomu v določenem letu nekaj pripetilo, bi bila naslednje leto premija višja, kar bi bilo urejeno v okviru prostovoljnega in ne obveznega zavarovanja. Vprašanje sankcij "post festum" pa se postavlja tudi v primeru tveganih in ekstremnih športov. Töthu bi se zdelo bolje, da bi tisti, ki se s takšnimi športi ukvarjajo, a priori plačali višjo premijo.

Predsedniku Zdravniške zbornice Slovenije Vladislavu Peganu bi se zdelo primerno, da se zdravnik za odvzem krvi odloči le v primeru vidnih znakov vinjenosti. Sicer pa meni, da 0,5 promila na gram pri ljudeh, ki niso alkoholiki in nimajo bolezenskih sprememb na jetrih, nima posebnega vpliva na vedenje v domačem okolju (drugače pa velja za vožnjo, kjer je reakcijski čas zelo pomemben). Tako se mu ne zdi prav, da bi po žepu udarili nekoga, ki se je pri domačem opravilu poškodoval, potem ko je popil dva piva.

Predsednik komisije za medicinsko etiko Jože Trontelj je povedal, da se komisija s tem vprašanjem še ni ukvarjala, se pa verjetno bo. Tudi varuhinja bolnikovih pravic Magda Žezlina se ni poglabljala vanj, spomnila pa je, da je po zakonu o obveznem zdravstvenem zavarovanju vsak dolžan skrbeti za lastno zdravje. Če je nekdo alkoholik in se razvadi ne zna upreti, je odgovoren, ker škodi svojemu zdravju, meni Žezlinova. Po njenih besedah se vsakdo sam odloči, ali bo popil en kozarec alkohola ali pa bo "vsak dan pijan".

Ministrstvo za zdravje: odpiranje nepotrebnih vprašanj

"Vprašanja so tendenciozna in posegajo v sistem partnerskih dogovarjanj v okviru ESS," so v odgovoru na naša vprašanja zapisali na ministrstvu za zdravje (MZ). Na tak način poskušajo po njihovih besedah na ZZZS odpirati nepotrebna vprašanja pred skupščino ZZZS, ki bo ta teden. "Zdravniki morajo vedno najprej nuditi prvo pomoč, šele nato pride vse drugo. Običajno se šele ob odpustu bolnika rešujejo vprašanja glede kritja zdravstvenih storitev," so zapisali. Kot so dodali, ministrstvo ne razmišlja o spremembi določila glede kritja poškodb, ko gre za vsebnost alkohola v krvi, saj je bil tak dogovor sprejet v dogovoru s socialnimi partnerji.

Bodo imele zavarovalnice pravico izpodbijati plačilo stroškov zdravljenja, če ob sprejemu poškodovanca ne bodo preverili vsebnosti alkohola v krvi? "Ne gre za zavarovalnice, temveč konkretno za ZZZS, ki pa ima v skladu z zakonom vedno pravico vložiti regresni zahtevek, če so bile zdravstvene storitve zaračunane nepravilno," pravijo na MZ.

Dodajajo, da imajo države različno urejeno plačevanje zdravstvenih storitev, ki so posledica alkoholiziranosti. Običajno je plačnik zavarovanec sam, pri nas pa so se dogovorili za 60-odstotno kritje iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zavarovancu bo preostali odstotek zaračunan le v primeru, če je sam sebi povzročil poškodbe v alkoholiziranem stanju. Pa pravni vidik? "V skladu s strokovno presojo pri zdravljenju pacienta je zdravnik že do zdaj lahko odredil odvzem krvi zaradi preizkusa alkoholiziranosti," so zapisali.