Ko je intervencijsko obdobje z začetkom leta 2001 minilo, je pristojnost nad plaziščem prešla v pristojnost ministrstva za okolje.
Tisti dan bi moralo podjetje PUH nehati delati v Logu pod Mangartom, česar pa ni naredilo. Iz dokumentacije, ki smo jo v minulih tednih dobili od ministrstva za okolje, je razvidno, da je ministrstvo že 4. januarja 2001 podjetje PUH pozvalo, naj "zaradi koordinacije dela in odločitve o nadaljevanju del" čim prej predloži pregled opravljenih del z vrednostnimi in količinskimi kazalci. Kot piše, podjetje PUH na dopis ni odgovorilo, ampak ni hotelo oditi z gradbišča in je nadaljevalo dela. Od tam je odšlo šele aprila in to po grožnji z začasno odredbo sodišča. Nato je delo prevzelo podjetje Soča iz Nove Gorice, ki je bilo izbrano na razpisu.
Ne glede na vse je podjetje PUH kmalu zahtevalo plačilo za opravljena dela, ki pa jih država ni naročila. Od takrat do konca leta 2006 je trajalo prerekanje med ministrstvom za okolje in podjetjem PUH, ki je za opravljena dela od 1. januarja do 26. aprila 2001 zahtevalo 130 milijonov tolarjev. Z zahtevkom je šlo tudi na sodišče. Ministrstvo je zahtevek zavrnilo in trdilo, da so v podjetju PUH natančno vedeli, da za opravljanje del po novem letu 2001 niso imeli naročnika, kar so jim tudi jasno povedali. Podjetje PUH je temu ugovarjalo in skupno zahtevalo izplačilo 270 milijonov tolarjev oziroma 1,13 milijona evrov. Seveda plačilo del, ki jih je podjetje opravilo v intervencijskem obdobju takoj po nesreči, ni bilo sporno. Skupaj z obrestmi se je njegov zahtevek do konca lanskega leta povečal na 468 milijonov tolarjev oziroma skoraj 2 milijona evrov.
Država tega ni želela plačati, razen približno 60 milijonov tolarjev, kolikor je podjetje opravilo v obdobju intervencijskega posega po nesreči do januarja 2001. Sporna so bila kasnejša dela. Ministrstvo je zatrjevalo, da "je PUH dela izvajal popolnoma samovoljno, brez našega naročila ali naloga". Takrat je bil minister za okolje Janez Kopač (LDS).
Z novim okoljskim ministrom Janezom Podobnikom (SLS) je imelo podjetje PUH več sreče. Podobnik je namreč konec lanskega leta vladi predlagal, naj s PUH-om sklene poravnavo v višini 270 milijonov tolarjev, kar je vlada na seji 23. novembra tudi naredila. Argument vlade: obligacijski zakonik, po katerem ima tisti, ki je delal tisto, kar so terjale okoliščine, pravico zahtevati vračilo vseh izdatkov. To je tako imenovana gestia (poslovodstvo brez naročila), ki jo je želel uporabiti tudi zdravstveni minister Bručan pri reševalnem helikopterju, ki ga je najel brez pogodbe. Vendar so mu pravni strokovnjaki to odsvetovali, zaradi česar je Bručan plačilo računa AMZS pred tednom dni zavrnil. V gradivu, ki ga je vladi v odločanje poslal minister Podobnik, pa je gestia navedena kot temelj za upravičenost zahtevka. Med Bručanom in Podobnikom je bistvena razlika. AMZS je s helikopterjem letela po Bručanovem naročilu, podjetje PUH pa je v Logu pod Mangartom delalo izrecno proti volji države.
Včeraj smo se želeli pogovoriti tudi z direktorjem PUH-a Alešem Horvatom, vendar ga nismo mogli dobiti. Nameravali smo ga vprašati predvsem, zakaj so nadaljevali dela na plazu tudi po tistem, ko jim je v začetku leta 2001 ministrstvo za okolje jasno povedalo, da oni niso naročnik.
Kako na dogajanje gleda predsednik vlade Janez Janša, bomo preverili danes.
