Tako vojska kot policija precej helikopterjev in posadk, ki jih je treba redno usposabljati, da obdržijo licenco. Zakaj se torej ne bi nabrali potrebnega števila ur letenja in pri tem še reševali življenj? Po naših informacijah so v vojski reševalne lete beležili kot usposabljanje iz zahtevnejših taktičnih poletov. Zavod za zdravstveno zavarovanje je plačal le materialne stroške, saj ima helikopterski bataljon nekaj pilotov vedno v pripravljenosti.
Projekt je tekel nemoteno vse do 28. novembra, ko je vojska opravila zadnja dva medicinska poleta, potem pa je minister za zdravje Andrej Bručan predstavil novico, da bo poslej to v zasebnih rokah. Koncesijo za medicinske helikopterske prevoze je dobila AMZS, ki izvaja pa jo v sodelovanju s podjetjem Flycom. Projekt naj bi stal okoli milijon evrov, oziroma 240 milijonov tolarjev.
Kaj želi Bručan?
Kot kaže pa so izračuni Zavoda za zdravstveno zavarovanje drugačni od Bručanovih. Izvedeli smo, da je direktor ZZZS Borut Miklavčič že v septembru na ministrstvo za zdravje poslal dopis, v katerem se ne strinja z novo rešitvijo, ki da je bistveno dražja od dosedanje. Miklavčič nam je informacijo včeraj potrdil. Ministrstvo za zdravje smo zaprosili, da nas seznani z vsebino pisma, vendar nam do zaključka redakcije niso odgovorili. Kakor tudi niso pojasnili, čemu so se odločili prekiniti sodelovanje s policijo in vojsko in izbrali dražjo zasebno rešitev. Odgovore ministrstvo obljublja za torek.
400 milijonov več?
Iz Slovenske vojske so nam posredovali zelo natančne podatke o sodelovanju njihovih zrakoplovov pri medicinskih poletih. Letos so opravili 174 akcij in za to porabili 199 ur in 35 minut (skupno v treh letih 552 akcij in 621 ur 35 minut). Koliko jim je za to plačal ZZZS, nam niso povedali, vendar je glede na veljavni cenik vlade možno izračunati, da je vse skupaj stalo okoli 60 milijonov tolarjev. Podatke o medicinskih poletih so nam posredovali tudi s policije, kjer so zapisali, da so porabili okoli 40 helikopterskih ur, kar je stalo okoli 20 milijonov tolarjev. Skupno je bilo torej za medicinske polete vojske in policije letos treba plačati okoli 80 milijonov. Direktor ZZZS Miklavčič pa naj bi v pismu ministrstvu zapisal, da bodo zasebni medicinski helikopterski prevozi dražji za okoli 400 milijonov na leto. Velik del tega zneska naj bi šel na račun plačevanja pripravljenosti posadk, kar pri policiji in vojski ni bilo potrebno, ker so že tako v pripravljenosti.
Dvojni stroški
Bručanova rešitev z zasebnimi medicinskimi prevozi torej povečuje stroške zdravstva. Država bo tako plačevala pripravljenost policijskih in vojaških posadk, njihovo usposabljanje bo namenjeno samo sebi in zrakoplovi ne bodo služili neposredno davkoplačevalcem. Dodatno pa bo poslej treba plačevati še pripravljenost in akcije zasebnega helikopterja. Poleg tega je vsaj v vojski doslej veljalo, da je pomoč pri reševanju življenj častna naloga vojske, ki zvišuje tudi njen ugled v družbi.
