Na računu so mu pustili kar 400 tisočakov minusa, saj so izrabili tudi izredni limit, ki ga je imel odobrenega.
V Drašlerjevem primeru je bila reakcija njegove podružnice Nove Ljubljanske banke bistveno bolj prijazna. Igorju so namreč svetovali, naj najame odvetnika, Drašlerju pa so takoj ponudili, da mu krijejo obresti negativnega stanja in mu ponudili premostitveno posojilo. Omogočili smo mu tudi še dodatno povečanje dovoljenega limita. Ob tem velja omeniti, da je Drašler imetnik zlate kartice.
Manj razumljivo je ravnanje policije. Igorjev računalnik so zasegli in ga preiskujejo, medtem ko Drašlerjevega niso niti pogledali. Šele po našem poizvedovanju, so s policije poklicali oškodovanca in ga prosili, naj jim prinese svoj računalnik. Ob prijavi so na policijski postaji Domžale omenili, da imajo podoben primer zlorabe tudi v Kamniku.
Tudi Drašlerja so o sumljivi transakciji obvestili z banke, saj so bili trajniki, ki jih ima za plačevanje računov, zavrnjeni. Igorjev denar je bil nakazan fizični osebi na Abanko, prejemnik Drašlerjevega denarja pa ima račun na Banki Koper. Na NLB so pojasnili, da nikoli ni šlo za zlorabe elektronske poslovalnice NLB Klik, ki ima kar 130.000 uporabnikov. Do manjšega števila zlorab je prišlo, ker so nepridipravi uspeli priti do osebnih identifikacijskih elementov (certifikata in gesla), ki so shranjeni na osebnem računalniku uporabnika, trdijo v NLB. Ob tem se zastavlja vprašanje, zakaj se več strank ni odločilo za hranjenje certifikata na pametni kartici s čitalcem ali na posebnem USB ključu za hranjenje certifikatov. Na banki so namreč povedali, da je "bistveno več" uporabnikov, ki se odločijo za hranjenje certifikata kar na disku. Glede na razmeroma majhno število zlorab očitno ocenjujejo, da je od 16 do 18 tisočakov za kartico očitno prevelik strošek.
