Po Dnevnikovem fotografskem dokazu nasilja včeraj odstavili prvega ljubljanskega policista

Ker je brez opozorila ali vsaj poskusa pogajanj poslal kordon policistov nad protestnike, potem pa se je ustrašil in policiste odpoklical;

Ker je v sporočilu za javnost zapisal očitno neresnico, da so protestniki ogrožali policiste, metali kamenje in se sami poškodovali. Da to ni res, smo z objavo fotografij dokazali v včerajšnjem Dnevniku.Le dober dan po tistem, ko je prišlo do drugega protesta krajanov v Dečji vasi pri Ambrusu, se je generalni direktor policije Jože Romšek odločil za zamenjavo direktorja ljubljanske policijske uprave Branka Slaka, ki je največjo in najzahtevnejšo policijsko upravo v Sloveniji vodil kar enajst let in pol.

Spodnesel ga je protest

Slaka je tako dokončno spodnesel sobotni protest, kljub temu pa so v policiji razloge za njegovo zamenjavo zapisali v značilnem uradniškem jeziku in brez konkretnih pojasnil, saj se je po njihovi interpretaciji Romšek za zamenjavo odločil "zaradi pomanjkljivosti, zlasti v zvezi s prenosom informacij, povezanih z izvajanjem nekaterih operativnih ukrepov v preteklih aktualnih dogodkih na območju policijske uprave Ljubljana". Kljub vsemu je povsem jasno, to potrjujejo tudi neuradne informacije, da je moral Slak oditi zaradi policijskega posredovanja v Dečji vasi, ker je bila to po mnenju vodilnih "pika na i".

Jože Romšek včeraj zadeve ni želel komentirati, ker želi počakati na ugotovitve izrednega nadzora zaradi demonstracij, ko naj bi policija pri posredovanju poškodovala domačina Braneta Kajdiža. Ko smo ga letos pred poletjem v intervjuju pobarali, ali namerava zamenjati Branka Slaka, je odvrnil, da zanj velja le eno merilo: rezultati in uspehi. Vseeno je zanimivo, da je ravno včeraj odločbo o premestitvi dobila tudi vodja centra za oskrbo v Gotenici Anka Beznik, žena nekdanjega poveljnika specialne enote policije Vinka Beznika. Dobila jo je menda povsem nenapovedano, po naših podatkih pa je premestitev povezana s tem, da je na dan prišla informacija, da nameravajo družino Strojan namestiti v nekdanjo Mačkovo vilo v Kočevski Reki. Na policiji sicer pravijo, da je bila skladno z zakonom "prerazporejena z enega na drugo enakovredno delovno mesto v policiji zaradi službenih potreb", vendar se pri tem ni mogoče znebiti občutka, da je tudi Beznikovo odneslo doslej neuspešno reševanje problema romske družine.

Slaka je že včeraj na čelu ljubljanske PU nasledil Aleksander Jevšek, dosedanji direktor PU Murska Sobota, ki je pred leti kariero začel ravno kot kriminalist v prestolnici. Branko Slak je bil po včerajšnji degradaciji premeščen na mesto ravnatelja višje policijske šole v Tacnu, vodenje PU Murska Sobota pa je začasno prevzel Drago Ribaš, sedanji vodja soboških kriminalistov.

Naj dodamo, da je Slak na mestu šefa ljubljanskih policistov "obstal" zelo dolgo, čeprav se je v času njegovega vodenja zgodilo marsikaj. Denimo primer Bečirja Kečanoviča, pred leti državnega podsekretarja na notranjem ministrstvu, zaradi katerega se je na sodišču znašel celo takratni direktor policije Marko Pogorevc. Ta naj bi z zlorabo osebnih podatkov diskreditiral Kečanoviča, saj naj bi razkril podatek, da je bil Kečanovič kot mlad policist obsojen na zaporno kazen, čeprav je bila ta po kazenskem zakoniku že izbrisana iz kazenske evidence in je po zakonodaji veljal za neobsojenega. Sodbo iz arhiva naj bi Pogorevc dobil iz PU Ljubljana, mnogi so sumili, da mu jo je priskrbel prav Slak, čeprav sta to oba zanikala.

Poleg tega so Slaku pred tremi leti očitali, da je vodstvo ljubljanske policije svoje interne sestanke prirejalo kar v prostorih zasebnih podjetij, ker je zbujalo dvome o nepristranskem delu policije. Direktorja ljubljanske PU kasneje ni odnesel niti primer Plut, čeprav je izredni nadzor v tem primeru pokazal na nekatere nepravilnosti. Silvo Plut, na vesti naj bi imel življenja kar treh mladih deklet, se je pred okrutnim umorom Ljubice Ulčar februarja letos svobodno sprehajal po Sloveniji, čeprav ga je srbska policija iskala zaradi umora. Slak je po očitkih, da policija ni storila vsega, kar bi morala, zatrdil, da bi policija ravnala enako, če bi se zadeva ponovila. V "sedlu" je Slak ostal tudi po smrti treh najstnic pred diskoteko Lipa v Spodnjih Pirničah in po "ropu stoletja", kot so poimenovali lanski rop v SKB sredi Ljubljane.

Dolgoprogašu Branku Slaku zaupali vodenje mladih policistov

Branko Slak, eden od direktorjev slovenskih policijskih uprav z najdaljšim stažem, je svojo kariero posvetil policiji. Leta 1957 se je vpisal v srednjo kadetsko šolo v Tacnu in jo zaključil leta 1976, od takrat pa je na različnih mestih ves čas delal izključno v policijskih enotah v Ljubljani. Kasneje je diplomiral na višji šoli za notranje zadeve, nato pa prevzel mesto pomočnika komandirja na policijski postaji v Mostah. Zatem je bil nekaj časa tudi namestnik komandirja na isti postaji in od leta 1989, ko je diplomiral na ljubljanski pravni fakulteti, še komandir moščanskih policistov.

Dve leti kasneje je odšel na takratno UNZ Ljubljana, kjer je sodeloval pri ustanovitvi operativno-komunikacijskega centra, do leta 1995 pa mu je tudi načeloval. V tem času je opravil tudi pravosodni izpit. Leta 1995 je prevzel mesto načelnika UNZ Ljubljana, kasnejše PU Ljubljana. Med drugim je bil Slak v času menjave generalnega direktorja policije Darka Anželja poleg Bojana Potočnika tudi eden najresnejših kandidatov za njegovega naslednika, vendar so vodenje policije takrat zaupali Potočniku. (sb)

Novega direktorja PU Ljubljana nekoč odpihnila anonimka

Petinštiridesetletni Aleksander Jevšek iz Slovenj Gradca je leta 1980 končal srednjo šolo za miličnike v Tacnu in se zaposlil v skupini za krvne in seksualne delikte v ljubljanski policiji, kjer ostal do leta 1987. Nato je odšel v oddelek za zatiranje splošne kriminalitete v Mursko Soboto. Njegova naslednja postaja pa je bil do leta 1997 Maribor. Vmes je Aleksander Jevšek diplomiral na mariborski pravni fakulteti. Po štajerski izkušnji se je za dve leti podal v Celje, kjer je bil načelnik urada kriminalistične službe, leta 1999 pa je spet odšel v Prekmurje, saj je prevzel vodenje policijske uprave Murska Sobota. Precejšnje pozornosti pa je bil Jevšek deležen v začetku leta 2004 - bil je namreč med kandidati za prvega moža slovenske policije. Poskus, da bi se zavihtel na najvišji položaj slovenskih organov pregona, je odpihnila neutemeljena anonimka, ki ga je povezovala z domnevnimi nepravilnostmi ob nakupu avtomobila. (up)

Izjave

Bojan Potočnik, nekdanji v.d. generalnega direktorja po licije: »V trenutku, ko se je notranji minister pred štirimi tedni neposredno vpletel v operativno delo in vodenje policije, je prekoračil svoja pooblastila in stroge zakonito sti, po katerih deluje policija, zato je s tem dejanjem prevzel nase vso odgovornost za poz nejše dogodke. Ravnanje poli cije ob preselitvi družine Stro jan je bilo protizakonito, kar dinalna napaka pa je bil že Matejev odhod v Ambrus. Mi nister Mate bi moral odstopiti, ob čemer lahko policijskim predstojnikom očitam le, da ministru niso pojasnili, da ni majo zakonske podlage za tis to, kar zahteva od njih, in da tega pač ne morejo narediti. Policijo so začeli zlorabljati in tako je sedanje iskanje grešne ga kozla zgolj diletantsko po četje in dejanje obupa. Slaku odgovornosti za dogodke v Ambrusu ne more očitati nih če, z zamenjavo čez noč pa so se zamajali tudi temelji vo denja sistema. Vodenje lju bljanske policijske uprave je namreč najzahtevnejše od vseh slovenskih uprav, zato bi moralo priti do vsebinske pri mopredaje poslov in na to bi bilo treba pripraviti ljudi. Vse skupaj bi moralo trajati vsaj mesec dni.«


Po mnenju Pavla Čelika, ki je slovensko policijo vodil v času osamosvajanja, je polici ja vse bolj ujetnik politike: »Policija bi morala že pri pos redovanju pred štirimi tedni pokazati vse zobe in zaščititi Rome, ki jim je grozila množi ca, saj se zadeva potem ne bi razširila. A takrat ni smel Slak narediti nič, ker si je minister dovolil nedopustno oceno in pred množico izjavil, da druži ne Strojan ne bo več nazaj. Podlage za kaj takega minister Mate ni imel, zato bi ga morali zamenjati, saj se je odzval, kot da gre za dogodek izpred sto let. Minister je tako kriv tudi za upor po vaseh, ki je sledil prvemu protestu v Ambrusu. To soboto je bila množica dos ti bolj agresivna, in ko je poli cija želela pokazati, da tako ne gre, je takoj sledila zamenjava. Pri tem so se jasno pokazala nasprotja med politiko in stro ko in vse bolj očitno je, da za vso zadevo stoji politika in da postaja policija ujetnik politi ke. Če bi namreč policija odlo čala sama, bi pred štirimi ted ni ukrepala proti množici in zaščitila romsko družino. A ker gre za volilno bazo vladajoče koalicije, očitno policiji niso dopustili, da bi ravnala, kot bi morala. Glede zamenjave lah ko rečem le, da ima Branko Slak več policijskih izkušenj, kot jih imata Jože Romšek in Dragutin Mate skupaj, argu mentacija ob zamenjavi pa je zgled črne boljševistične me tode.«

Vinko Beznik, nekdanji po veljnik specialne enote polici je, je do ravnanja policije in notranjega ministrstva pri re ševanju romske problematike izredno kritičen: »Osnovna napaka je bila preselitev Stro janovih pred mesecem dni. Menim, da je bila to napačna odločitev ministra Mateja, ki pa zagotovo tega ni delal na lastno pest. Policija bi morala Strojanove zavarovati in izva jati zakonska pooblastila. Stroškov zdaj ni nič manj. Dru ga napaka pa se je zgodila v soboto ponoči v Dečji vasi. V posebnih, specialnih ali voj nih enotah milice sem bil od leta 1978, pa nikoli nismo na takšen način nastopili proti prebivalcem. V soboto, ko so policisti prišli v Dečjo vas, bi morali občane najprej pozvati, da sprostijo cesto, in če tega ne bi naredili, bi morali poča kati, ne pa se slepo uklanjati ukazom z višje ravni. Taki uka zi spadajo v polpreteklo zgo dovino. Janez Janša je velik kritik bivšega totalitarnega re žima, vidimo pa, da je Janšev režim pri uporabi policijskih ukrepov manj premišljen od bivšega režima.«

Dnevnikov dokaz: policisti so ranili protestnika

V ponedeljek, 27. novembra 2006, sta bila na prvi in drugi strani časnika Dnevnik objavljena članka z naslovoma »Dnevnikov dokaz: policisti so ranili protestnika« in »Policija videla eno, Dnevnikovi novinarji drugo« ter fotografiji s komentarjem. Nekatere zapisane trditve ne ustrezajo resnici, zato vas prosimo, da zaradi objektivne obveščenosti javnosti in skladno s 6. oddelkom Zakona o medijih (Zmed-UPB 1, Ur. l. RS, št. 110/2006) objavite naslednji odgovor:

V komentarju pod objavljeno sliko na drugi strani časopisa Dnevnik je novinar zapisal, da policija govori neresnico glede nastanka poškodb pri občanu. Kot dokaz, da je občana poškodoval policist, razlaga posamezne detajle na fotografiji. Njegova razlaga ni odraz dejanskega stanja in je zavajajoča za bralce.

Naj pojasnimo, da je občan, to je mogoče videti tudi na fotografiji na prvi strani časnika, prišel do kordona policistov že poškodovan. Policist s čelado 6 AF-3 ima v roki palico (tonfa) in je obrnjen v smeri moškega z belo bundo, ki je napadel drugega policista. Na fotografiji lahko jasno vidimo tega moškega v trenutku zamaha proti policistu. Naj dodamo, da je ta isti moški v nadaljevanju policista tudi brcnil.
Policist s čelado 6 AF-3 drži v roki palico za ročaj v položaju za obrambo od udarca in ne za udarjanje. V tem položaju sploh ne bi mogel udariti občana, ki stoji desno od policista.

Martina Gramec,
tiskovna predstavnica Policijske uprave Ljubljana