Novice.Dnevnik.si Novice/Slovenija

Skupil jo je tudi Dnevnikov fotoreporter

LJUBLJANA - "Policija se je na protestu pred Centrom za tujce pri Velikem Otoku obnašala kot tolpa oboroženih pubertetnikov. Kako šele potem ravnajo z ljudmi, zaprtimi v centru, saj imamo protestniki kot državljani Evropske unije v primerjavi z njimi zagotovljeno vsaj neko osnovno pravno varstvo," se sprašuje Gašper Kralj iz Mreže za stalni obisk.

Poglej fotogalerijo Stvari so se obrnile na glavo šele po koncu demonstracij, ko so protestniki že odhajali. "Takrat so se na prizorišču pojavili pripadniki posebne policijske enote PU Postojna, ki so nas najprej obkolili, nato pa so se zagnali proti nam in nas začeli pretepati," sobotne dogodke precej drugače kot policija opisuje Gašper Kralj, drugače doktor socialne antropologije. (Foto: Dokumentacija Dnevnika)

 

Mreža, ki že nekaj časa opozarja na nevzdržne razmere v centru blizu Postojne, je bila med pobudniki sobotnega protesta, na katerega je prišlo okoli 90 aktivistov iz Slovenije in drugih držav EU, ki so zahtevali zaprtje vseh podobnih centrov po Evropi.

Protest so pripravili kot akcijo nepokorščine, da bi "vsaj za nekaj časa ustavili delovanje te nehumane institucije, ki zapira nedolžne ljudi", pojasnjuje Kralj in dodaja, da so zato s telesi blokirali vhod v center in razprli ograjo, s čimer so želeli simbolično nakazati pot ljudi v svobodo. Do tistega trenutka ni bilo nobenih težav, tudi ko so iz centra prišli policisti, ni bilo med njimi in protestniki nobenega kontakta.

Protestniki so že odhajali

Stvari so se obrnile na glavo šele po koncu demonstracij, ko so protestniki že odhajali. "Takrat so se na prizorišču pojavili pripadniki posebne policijske enote PU Postojna, ki so nas najprej obkolili, nato pa so se zagnali proti nam in nas začeli pretepati. Vse skupaj se je zgodilo brez kakršnega koli pojasnila, pritisnili so nas ob stranski objekt in iz skupine izvlekli tiste, ki naj bi sodelovali pri poškodovanju ograje," sobotne dogodke precej drugače kot policija opisuje Gašper Kralj, drugače doktor socialne antropologije.

Naj dodamo, da se je na prizorišču po službeni dolžnosti znašel tudi Dnevnikov fotoreporter Bojan Velikonja, ki so ga policisti iz posebne enote kljub pojasnilom, da je fotoreporter, potisnili v množico protestnikov. Njegove ugovore so preslišali, prislužil pa si je tudi udarec enega od mož v modrem, ki jih tisti dan očitno ni zanimalo, kdo vse se je znašel na prizorišču protesta, s katerim so želeli med drugim sprožiti javno razpravo o smiselnosti takšnih centrov.

Ravnanje policije ob sobotnem protestu je znova postavilo v ospredje vprašanje policijskega nasilja, pa tudi vprašanje ustreznosti odziva mož v modrem. Dva nekdanja prva moža policije na podlagi poročanja medijev menita, da je bilo ukrepanje pravilno, enako stališče pa zagovarja tudi sedanji šef policije Jože Romšek.

Pavle Čelik, vodja policistov v osamosvojitvenem obdobju, domneva, da so mnogi protestniki iz tujine prišli "le delat zgago" in izkoristit priložnost, ker imajo v tujini precej bolj stroge predpise glede demonstracij. "Če bi se to zgodilo v Franciji, bi demonstrante pošteno naklestili s pendreki," meni Čelik, ki protestu pred centrom ne odreka legitimnosti, vendar bi morali demonstranti nastopiti bolj kulturno in brez nasilja do policistov.

Vedno več policistov osumljenih kršenja človekovih pravic

Kljub temu, da se po podatkih policije policisti za uporabo prisilnih sredstev odločajo vedno redkeje, podatki iz letnih poročil kažejo, da je vedno več policistov osumljenih kaznivega dejanja zoper človekove pravice in svoboščine. Leta 2003 je bilo takšnih primerov 51, leta 2004 63, lani pa 68.

Primere policijskega nasilja beležijo tudi pri Amnesty International Slovenija. Ob predstavitvi letnega poročila za lansko leto so izpostavili primer domnevnega policijskega nasilja nad tremi pripadniki romske skupnosti.

Čeprav obstajajo pritožbeni postopki, se ti večinoma precej vlečejo. V dveh od teh treh primerov policija v pol leta ali več po spornem dogodku ni podala poročila o domnevnem policijskem nasilju na državno tožilstvo. Po podatkih Amnesty International pa to še zdaleč ni osamljen primer. Spomnimo, da je Slovenija zaradi policijskega nasilja enkrat že bila obsojena pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. Na mizi sodnikov pa je še en podoben primer.

Z ustavnega sodišča je ravno prejšnji teden prišla novica, da so ustavni sodniki ugotovili, da v primeru domnevnega policijskega nasilja država ne zagotavlja neodvisne preiskave okoliščin dogodka. Ustavni sodniki so presojali konkreten primer in ugotovili, da pritožnika niti po sodni poti nista našla pravičnega zadoščenja. Ustavni sodnik dr. Ciril Ribičič pa je v ločenem mnenju poudaril, da Slovenija ne more biti apriorno na strani državne policije.

Na notranjem ministrstvu pojasnjujejo, da že pripravljajo spremembo zakona o kazenskem postopku. Ideja je, da bi lahko tudi nadzorstveni uslužbenci notranjega ministrstva v najbolj občutljivih primerih opravili nadzor oziroma preiskavo. Po mnenju ministrstva bi s tem zagotovili tudi izpolnjevanje omenjenih odločb ustavnega sodišča. (st)

Incident iskali protestniki


Podobno meni tudi Marko Pogorevc, saj je prepričan, da so "incident s policijo iskali protestniki, da bi zagotovili večjo odmevnost demonstracij". Ob tem nekdanji šef policije opozarja, da imajo "tujci v centru boljši standard kot v državah, iz katerih prihajajo, in tudi boljšega od mnogih nezaposlenih v Sloveniji". Zato se mu postavlja vprašanje, ali so protestniki res demonstrirali zaradi nepravičnosti ali bolj iz samopromocijskih potreb.

"Policija je ravnala strokovno, korektno in zakonito," pa dogodke pred centrom ocenjuje sedanji direktor policije Jože Romšek in zagotavlja, da bo tudi v prihodnje tako. Policisti so v tem primeru uporabili najmilejša prisilna sredstva, in sicer sredstva za vklepanje in vezanje ter fizično silo, še opozarja Romšek.

Po drugi strani Gašper Kralj zagotavlja, da protestniki niso bili nasilni. V zvezi s poškodovano ograjo pa se sprašuje: "Le kaj ima ena ograja opraviti z ustanovo, v kateri so zaprti nedolžni ljudje, med njimi tudi otroci. Tu gre za politično vprašanje in ne le za primer policijskega nasilja, zato je treba zadevo prepoznati predvsem kot manifestacijo proti represivni ustanovi, kar Center za tujce nedvomno je." Zato tudi napoveduje, da je bila sobotna manifestacija šele začetek in da bodo z aktivnostmi za zaprtje takšnih centrov nadaljevali.

Dodaj v: Twitter Pošlji

Prijavite napako v članku

Komentarji
Zadnje objavljeno
Najbolj brano
Najbolj gledano
Najbolj komentirano
Foto.Dnevnik.si

Dnevnik.si