Ob letošnjem mednarodnem dnevu mladih, ki ga je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila leta 1999, so slovenske mladinske organizacije izpostavile pomen prostovoljstva ter pozvale k večjemu vključevanju mladih v oblikovanje politik in skupnosti. Letošnja tema – Lokalne akcije mladih za trajnostne razvojne cilje in še več – poudarja, da lahko mladi s svojim znanjem in energijo globalne cilje prenesejo v konkretne spremembe v lokalnem okolju.
V ljubljanskem Parku Zvezda je Mladinski svet Slovenije (MSS) predstavil rezultate kampanje Mladi spreminjamo svet – prostovoljno!, ki je od aprila potekala v sodelovanju z več mladinskimi organizacijami. Vključila je 12 članov iz šestih organizacij, sodelovala je tudi Slovenska filantropija. Z objavami na družbenih omrežjih so dosegli do 90.000 ljudi, posamezne vsebine pa so imele občutno več interakcij kot ob začetku akcije. Objavili so 14 zgodb 18 mladih prostovoljcev iz različnih okolij, od pomoči ob naravnih nesrečah do kulturnih in okoljskih projektov. Na zakonodajnem področju so pripravili predloge za vključitev v Resolucijo o nacionalnem programu za mladino 2026–2034.
Prostovoljstvo kot družbeni kapital
Raziskave kažejo, da se v Sloveniji pogosto s prostovoljstvom ukvarja okoli 11 odstotkov mladih. Večina ga vidi kot priložnost za pridobivanje izkušenj in referenc, a prostovoljci izkazujejo višjo stopnjo zadovoljstva z življenjem, boljše socialne veščine in večjo odpornost na stres. NIJZ je že leta 2021 ugotovil, da prostovoljske aktivnosti pomembno prispevajo k spoprijemanju z duševnimi stiskami.
Slovenski mladinski delegat pri OZN Max Davidović je poudaril, da se dve tretjini dela na področju trajnostnih ciljev uresniči na lokalni ravni. Kot primer je navedel množično prostovoljsko pomoč ob poplavah leta 2023. »Prostovoljstvo mladih ni le solidarnost, ampak ključen prispevek k doseganju trajnostnih ciljev. Naša naloga je, da jim omogočimo orodja, priložnosti in podporo,« je dejal.
Predsednica MSS Eva Kotnik opozarja, da prostovoljstvo uspeva le v okolju, ki ga zna prepoznati in podpirati. Vlado je pozvala k dvigu sredstev za Urad RS za mladino ter k obveznemu posvetovanju z mladimi pri pripravi zakonodaje in strategij.
Izzivi mladih: od bivanja do duševnega zdravja
Po podatkih Statističnega urada mladi predstavljajo 15,2 odstotka prebivalstva, kar je za 7,3 odstotne točke manj kot leta 1991. Od doma se odselijo povprečno pri 28,9 leta – več kot dve leti kasneje od povprečja EU –, skoraj 80 odstotkov jih med 16. in 29. letom še vedno živi pri starših.
V Študentski organizaciji Slovenije so kot ključne problematike izpostavili bivanjsko stisko, duševno zdravje in dostopno študentsko prehrano. Predsednik ŠOS Luka Mihalič poudarja, da so mladi pogosto spregledani in da njihove težave niso obravnavane celovito.
Mladinska mreža MaMa, ki letos praznuje 20-letnico, povezuje 58 mladinskih centrov, ki mladim ponujajo varne prostore za razvoj projektov. Zavod Nefiks pa izpostavlja pomen programov Erasmus+ in Evropske solidarnostne enote. Trenutno v Idriji poteka mednarodna izmenjava, ki združuje mlade iz štirih držav s poudarkom na trajnostnem razvoju.
Od vrednot do dejanj
Predsednik državnega sveta Marko Lotrič je opozoril, da generacijo zaznamujejo gospodarska in podnebna kriza, globalizacija ter težko dosegljive lastniške nepremičnine. Čeprav so med najuspešnejšimi v Evropi po izobraženosti, je prehod na trg dela pogosto negotov. »Politika je preveč pomembna stvar, da bi jo prepustili zgolj politikom. Ostanite aktivni in bodite glas, ki ga družba potrebuje,« pa je mladim sporočil David Tomažin iz Komisije za mladinske politike MSS.
Letošnje geslo Združenih narodov ni le slogan, ampak poziv k dejanjem – tako mladim kot odločevalcem. Brez sistemske podpore in pravega vključevanja bo težko uresničiti potencial generacije, ki bo čez četrt stoletja tvorila jedro svetovne delovne sile.
