"V preteklosti ni bilo tako, zato se je država močno zadolževala," je varčevanje v javnem sektorju pojasnil Janša. Opozoril je, da so službe izgubljali samo tisti v zasebnem sektorju.

Sprejem proračunskih dokumentov je eden od petih strateških korakov, ki jih mora Slovenija narediti za izhod iz krize, je dejal Janša. V predlog so vključene nujne kratkoročne prilagoditve, ki bodo Sloveniji omogočile izpolnjevanje zavez v okviru postopka presežnega primanjkljaja, na prvem mestu pa je treba nadaljevati s konsolidacijo javnih financ in dolgoročno zajeziti javnofinančni primanjkljaj pod tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP).

Nekaj časa moramo hoditi nazaj

Zaradi napačnega odzivanja na krizo smo po Janševih besedah prišli na rob prepada; "če si zašel in hočeš spet najti pravo pot, moraš verjetno nekaj časa hoditi nazaj", je dejal. Zato bo vlada vsa svoja prizadevanja usmerila v to, da da se bo zmanjševanje mase sredstev za plače nadomestilo z rastjo investicij.

Obseg sredstev za investicije se tako v predlogu proračunov za prihodnji dve leti bistveno povečuje, kar je po Janševih besedah posledica dejstva, da je Slovenija v času, ko bi jih nujno potrebovali, slabo investirala razpoložljiva evropska sredstva. Veliko teh sredstev je še na voljo, je pojasnil predlagano rast obsega sredstev za investicije.

Najboljša socialna politika je odpiranje novih delovnih mest

V prihodnjem letu še ne moremo pričakovati hitrega gospodarskega okrevanja, je opozoril Janša. Še vedno namreč zaustavljamo padec, ob tem pa obstaja precejšnja verjetnost, da se bodo morala vsa svetovna gospodarstva zaradi napetosti na Bližnjem vzhodu ponovno soočiti z dvigom cen energentov, kar bo še dodatno poslabševalo gospodarske napovedi. "Naša odgovornost je, da smo na ta scenarij pripravljeni," je dejal.

Vlada je predlog proračunov za leti 2013 in 2014 sprejela 4. oktobra, ko je napovedala zmanjšanje proračunskega primanjkljaja pod tri odstotke bruto domačega proizvoda že prihodnje leto.

Janez Janša je med predstavitvijo predloga proračuna poudaril: "Najboljša socialna politika ni povečevanje socialnih transferjev, ampak odpiranje novih delovnih mest." Razložil je še, da se je Slovenije uspešno predstavila ameriških in britanskim investitorjem, rezultat pa je bila zadolžitev Slovenije "bistveno ceneje, kot bi se lahko na evrskem trgu". "Zadolžitev bi bila lahko še cenejša, če bi sprejeli fiskalno pravilo," je še dodal.

Ukrepi vodijo k gospodarski rasti

Minister za finance Janez Šušteršič je v državnem zboru zatrdil, da takšen proračun vodi stran od krize in na pot ponovno rasti. Ob tem je posebej izpostavil še ukrepe na prihodkovnih strani. "Predlog proračuna predvideva 600 milijonov več za investicije," je omenil, večinoma pa bodo financirane iz evropskih sredstev. Dodal je še uvedbo pavšalnih obdavčitev malih podjetnikov, kar bo predstavljalo davčno administrativno in davčno razbremenitev.

Šušteršič je nadaljeval s pojasnjevanjem ukrepov na odhodkovni strani in kot prvo izpostavil, da bo pokojninska reforma prinesla 150 milijonov evrov prihrankov. "Z znižanjem plač v celotnem javnem sektorju, ne samo ožji državni upravi, v višini 5 odstotkov, pa še več," je dodal.

Minister se je v svoji predstavitvi dotaknil tudi dviga DDV-ja na določene izdelke in storitve. Pojasnil je, da so ukrepi na področju davkov nujni, predlog o dvigu DDV-ja na časopise in revije pa je bil del predlogov, ki jih je ministrstvo predstavilo vlade. Šušteršič je izpostavil, da so mnogi že predlagali nekaj alternativ - med drugim splošen dvig DDV in uvedbo dodatne dohodnine ali protikrizne dohodnine - prisluhnili pa bodo tudi drugim. "Ne bom poslušal, kdo bo najbolj glasen, temveč kdo bo imel najboljše argumente," je dejal.

Medijem je pomembnejši lasten interes kot interes javnosti

Dosedanja razprava ga je razočarala, predvsem tista o dvigu DDV-ja na časopise in revije. Ob tem je opisal zgodbo, ki je ponazorila, zakaj ga je razprava o tem razočarala: "Po eni izmed proračunskih sej, so me pred vlado pričakali novinarji, ki so imeli samo eno vprašanje. Za koliko boste zmanjšali zaposlitev v javnem sektorju, so me vprašali. Naslednji dan, ko je v javnost prišla novica o dvigu DDV-ja na časopise in revije, so me ponovno pričakali novinarji. Tisti dan nobenega ni več zanimalo za odpuščanje v javnem sektorju, temveč le, ali bomo res zvišali DDV na časopise in revije." Šušteršič je argumentiral: "Gre za odziv, ki po mojem mnenju ne pritiče nekoga, ki zastopa interes javnosti. Jasno je bilo, da so svoj interes postavili pred ljudi."

Ostro je zavrnil očitke, da je uvedba višjega DDV-ja načrt kako uničite medije. "Povsem fiskalnemu namenu ste dodali ideološki okvir," je opozoril medije in izpostavil, da bo ukrep prizadel vse, ne samo "tiste, ki so nam simpatični ali ne." Ob tem ga je razočaral tudi predsednik republike, ki ljudem ni razložil "nujnosti tovrstnih ukrepov, temveč zadeve še bolj postavil v ideološki okvir".

Za blokiranje prevzemite odgovornost

Glede blokiranj reform in zakonov je Šušteršič dejal, da bi morali tisti, ki bodo za to odgovorni, prevzeti tudi odgovornost za usodo države v prihodnje.

V nadaljevanju prvega dne oktobrske plenarne seje DZ bodo sledila poslanska vprašanja predstavnikom vlade. Med drugim jih bodo zanimali izdaja dolarske obveznice, načrtovano zvišanje davka na dodano vrednost za časopise, delovanje republiškega zavoda za zaposlovanje ter zagotavljanje varnosti Slovenije v luči načrtovanega zmanjšanja števila vojakov.