Zapleti okoli izobrazbe poslancev sicer niso nič novega. Začelo se je v prejšnjem mandatu, ko so podvomili o izobrazbi poslanca SDS Marjana Bezjaka. Druga stran je udarec vrnila z obtožbami, da tudi podatki o izobrazbi poslanca SD Bojana Kontiča ne držijo. Povedano drugače, da sta oba poslanca zavajala javnost. Kasneje je Kontič večkrat javno pokazal diplomo in sumi so se umirili.

V državnem zboru nimajo podatkov o izobrazbi poslancev

Še pred tem pa je javnost razburkalo odkritje, da je poslanec SDS Branko Marinič goljufal pri izpitu iz nemščine, ki naj bi ga namesto njega opravil nekdo drug. Poslanec je bil na prvi stopnji za to goljufijo že obsojen, toda v SDS niso v zvezi s tem še ničesar ukrenili. Drugače so po nekajmesečnih natezanjih ravnali v DeSUS, ko so poslanca Ivana Simčiča vrgli iz poslanske skupine, ker naj bi ponaredil srednješolsko spričevalo, čeprav je pozneje diplomiral iz sociologije in zgodovine. Podobno usodo je doživel tudi poslanec Pozitivne Slovenije Borut Ambrožič, ki mu očitajo, da je prepisal magistrsko nalogo.

Ti pripetljaji z izobrazbo so povečali zanimanje javnosti za to, kako so izobraženi ljudje, ki v njihovem imenu upravljajo državo. Toda ugotavljanje, kakšno izobrazbo ima posamezen poslanec oziroma poslanka, sploh ni preprosto. V državnem zboru, vsaj tako uradno trdijo, teh podatkov ne zbirajo. Vendar to ne drži. Če ne za kaj drugega, morajo podatke o izobrazbi poslati zdravstvenemu in pokojninskemu zavodu, kamor morajo obvezno prijaviti tudi poslance, čeprav ti formalno niso v rednem delovnem razmerju. Radovedneža napotijo na vodje poslanskih skupin in se pri tem sklicujejo na zakon o volitvah, ki določa, da je lahko poslanec vsakdo, ki je dopolnil 18 let in mu sodniki niso odvzeli opravilne sposobnosti. Povedano drugače, odgovorni v državnem zboru menijo, da izobrazba poslanca za javnost ni pomembna.

Poslancu izobrazbe, ki jo navede na kandidatni listi ali kasneje v življenjepisih, za tekoči mandat objavljenih na spletni strani državnega zbora, formalno res ni treba dokazovati. Toda ti podatki dokazano niso najbolj zanesljivi in še manj preverjeni.

V sklepnih poročilih preteklih mandatov so tako na voljo le gole številke o izobrazbeni sestavi poslanskega zbora. A tudi te je težko uporabiti, ker so zbrane po različnih metodologijah. Tako, denimo, enkrat upoštevajo to, da poslancev v enem mandatu ni samo 90, ampak več, drugič ne. Prišteti je namreč treba vse tiste, ki so bili imenovani za ministre ali državne sekretarje ali so funkcijo poslanca zapustili zaradi drugih razlogov.

Desetina z doktoratom

Pregled, čeprav zaradi omenjenih razlogov ne ravno stoodstotno natančen, nam vendarle razkriva, da je izobrazba poslancev višja od državnega povprečja. Med doslej od leta 1992 naprej izvoljenimi 381 poslanci se jih 35, to je slaba desetina, ponaša z doktoratom iz različnih znanosti, 48 (12,6 odstotka) jih je opravilo magisterij. Prevladujejo poslanci z diplomami univerz in višjih šol, čeprav tudi število poslancev s samo poklicno oziroma srednješolsko (največkrat tehnično oziroma gimnazijsko) izobrazbo ni zanemarljivo in v povprečju presega število doktorjev in magistrov skupaj.

Najboljšo sliko izobraženosti poslancev kaže prvi mandat, ko je v letih od 1992 do 1996 v poslanskih klopeh sedelo 13 poslancev z doktoratom in 6 z magisterijem. Na drugi strani pa je imelo samo poklicno oziroma srednjo izobrazbo 14 poslank in poslancev. V kasnejših poslanskih štiriletkah se je število poslancev z doktorskim naslovom zmanjšalo za polovico, a je na drugi strani naraščalo število ljudi z magisterijem.

Iz igralnice v banko, od tam pa v parlament

Tako številke. Sprehod skozi življenjepise poslancev tega mandata (vsi prejšnji so s spleta izbrisani) - nekateri so se omembi izobrazbe izognili - pa pokaže bolj življenjsko podobo "predstavnikov vsega ljudstva". Poslanka Pozitivne Slovenije Tina Komel, ki končuje višjo poslovno šolo, je, denimo, delala kot krupje v Portorožu, preden je postala poslanka, pa je bila svetovalka v koprski banki. Njen poslanski kolega Gašpar Gašpar Mišič je inženir navtike in se lahko pohvali s činom poročnika trgovske mornarice. Če je verjeti objavljenemu življenjepisu, se je Stanko Stepišnik (tudi PS) do magistra znanosti prebil od poklicne orodjarske šole. Peter Vilfan je ekonomski tehnik. Njihov poslanski šef Jani Möderndorfer je končal srednjo zdravstveno šolo in se predstavlja kot tolmač za gluhe. Mirko Brulc (SD) je bil 19 let ravnatelj osnovne šole, potem pa novogoriški župan, njegov poslanski kolega Matjaž Han je po izobrazbi trgovec, ki je že leta 1992 ustanovil družinsko podjetje.

Poslanec največje vladne stranke elektroinženir in ekonomist Franc Beznik je bil pripadnik prve častne čete Slovenske vojske. Marijan Pojbič je končal vojaško gimnazijo, potem pa je bil natakar, strojevodja in občinski referent. Mag. Andrej Šircelj je bil, preden je zašel v politiko, učitelj na srednji šoli, vodja prodaje v Iskri, svetovalec v gospodarski zbornici in direktor v revizijski hiši Deloitte Touche. Alenka Jeraj in Eva Irgl (tudi iz SDS) sta gimnazijki, slednja s televizijskimi izkušnjami. Zanimivo pot od policista, kriminalističnega inšpektorja do odvetnika je prehodil vodja poslancev Državljanske liste Rihard Braniselj.

Ta poslanska skupina je sicer najbolj izobražena. Premore enega doktorja, štiri magistre (četrti je Ivan Vogrin, ki pa ni več član te poslanske skupine) in tri poslanke z univerzitetnimi diplomami. Na repu po izobrazbi je poslanska skupina SLS. V njej so štirje poslanci z univerzitetno izobrazbo in dva s poklicno oziroma srednjo. Nadomestni poslanec Roman Žvegelj, ki v parlamentu nadomešča zdajšnjega ministra Franca Bogoviča, je po poklicu strojni ključavničar, ukvarja pa se z živinorejo. Poslanec italijanske manjšine Roberto Battelli je končal gimnazijo, njegov madžarski kolega pa je doktor zgodovinskih znanosti.