Vprašanje je, kako vzdržna je za državo zadnja sicer nujna zadolžitev, še pomembnejše pa, kako bo ta vplivala na gospodarstvo, ki naj bi se že zdaj dolgoročno zadolževalo po osemodstotni obrestni meri. Dejstvo je namreč, da bodo banke referenčno obveznico nedvomno upoštevale pri kreditiranju prebivalstva in gospodarstva, ki pa dodatne podražitve financiranja ne bo vzdržalo. Šestodstotna obrestna mera sicer predstavlja psihološko mejo, po kateri je dolgoročno zadolževanje še vzdržno.

Povpraševanje vlagateljev močno preseglo ponudbo

Prodaja dolarske obveznice države naj bi se po naših podatkih končala včeraj ponoči, saj je povpraševanje vlagateljev močno preseglo ponudbo. Veliko povpraševanje po slovenski obveznici je dobro znamenje, da se Sloveniji znova odprejo vrata za zadolževanje na evropskem trgu, a ob ponujeni donosnosti povpraševanje na drugi strani ni presenetljivo. Donosnost na petletno dolarsko obveznico Hrvaške se na primer na sekundarnem trgu trenutno giblje pod štirimi odstotki, kar pomeni, da bi se naša južna soseda včeraj zadolžila po dve odstotni točki ugodnejši obrestni meri kot Slovenija. Postavlja se tudi vprašanje, ali se ne bi uspelo državi po tako visoki obrestni meri zadolžiti na "domačem" evrskem trgu, s čimer bi se ognila stroškom zavarovanja pred valutnim tveganjem. Kako visoki bodo stroški zavarovanja, sicer še ni povsem jasno. Po neuradnih informacijah bi lahko strošek predstavljal dodatne 0,25 odstotne točke pribitka, a londonska odvetniška pisarna Linklaters, ki za Slovenijo sestavlja pogodbo o izdaji dolarske obveznice, naj dogovora o končni ceni še ne bi dosegla.

Visoka zahtevana donosnost je nedvomno odraz nespametne slovenske politike z vlado oziroma zlasti njenim predsednikom Janezom Janšo na čelu. Slednji je, kot je znano, v zadnjih mesecih grozil z bankrotom države, pošiljal Slovenijo na pot grškega scenarija in opozarjal, da bo Slovenija primorana zaprositi za mednarodno finančno pomoč, s tem pa Slovenijo mednarodnim finančnim trgom predstavil vse prej kot dobro naložbo. Grožnje predsednika vlade so bile po mnenju številnih v prvi vrsti sicer namenjene discipliniranju opozicije in socialnih partnerjev. Tem je še ta torek sporočil, da v primeru neuspele izdaje obveznice država ne bo izplačala decembrskih plač. S tem si je verjetno želel zagotoviti navdušenje nad dejstvom, da se je državi sploh uspelo zadolžiti, in se že vnaprej obraniti kritik nad ceno, ki jo bo država za to plačala.

Najeli za 200 milijonov evrov posojila pri NLB

Dolgoročna zadolžitev države je sicer nujna. Za likvidnost Slovenije skrbijo namreč zadnje mesece predvsem domače finančne institucije, ki pa imajo na voljo vedno manj sredstev. Poslovne banke niso zgolj najpomembnejši kupec kratkoročnih vrednostnih papirjev države, ampak so te tudi vse pomembnejše posojilodajalke države. Če je imela ta konec leta 2008 pri slovenskih bankah najetih za pol milijarde evrov posojil, je konec avgusta letos dolg države do poslovnih bank znašal že več kot trikrat toliko, natančneje 1,55 milijarde evrov. Oktobra je ministrstvo za finance najelo še za 200 milijonov evrov posojila pri NLB, ki ji je le nekaj mesecev prej za zagotovitev kapitala država posodila 320 milijonov evrov in v zameno zahtevala pogojno zamenljive obveznice.

Na ministrstvu za finance nam sprva najem posojila pri največji banki v večinski lasti države niso želeli potrditi, po našem vztrajanju pa so najem posojila le potrdili. Za katere namene bo država porabila dobljena sredstva, na ministrstvu natančno ne razkrivajo, dejali so le, da bodo ta porabljena za financiranje proračuna in oziroma ali za upravljanje dolga državnega proračuna. Do konca leta zapade državi v plačilo za 195,7 milijona evrov kratkoročnih vrednostnih papirjev, likvidnost proračuna pa dodatno slabi še manj prihodkov od načrtovanih na eni strani in več odhodkov, kot je država pričakovala, na drugi.

Domače banke pomagajo državi poravnavati sprotne obveznosti že skozi vse leto. Če se je država lani kratkoročno zadolžila za vsega nekaj več kot 100 milijonov evrov, se bo letos po načrtovani izdaji treh menic v novembru in decembru kratkoročno zadolžila že za več kot 1,6 milijarde evrov. A dejstvo je, da država od izdaje do izdaje državnih zakladnih menic v nakup vse teže prepriča vlagatelje, ki zahtevajo višje obrestne mere, vse pogosteje pa državi preprosto niso pripravljeni posoditi toliko sredstev, kot jih ta išče. Razlog je tudi v tem, da domačim bankam, ki so ključni kupci zakladnih menic, zmanjkuje likvidnosti. Poleg tega pa je ekonomist Velimir Bole opozoril, da bi se lahko kopičenje državnih vrednostnih papirjev v bankah v primeru vnovičnega padca bonitetne ocene države za banke slabo končalo. Te bi morale namreč v primeru padca bonitete v junk območje oblikovati rezervacije na državne vrednostne papirje.

Zadnje, 200 milijonov evrov visoko posojilo, ki ga je ministrstvo za finance najelo pri NLB, predstavlja manj kot polovico vseh dolgoročnih posojil, ki jih je država letos najela pri bankah. Kot so nam pojasnili na finančnem ministrstvu, se je država letos namreč skupaj z bančnimi posojili zadolžila že za 510 milijonov evrov, medtem ko na vprašanje, kolikšen del posojil je država že vrnila, niso odgovorili. Na finančnem ministrstvu niso razkrili niti za kakšno obdobje je država najela posojilo niti s kakšno obrestno mero se je zadolžila. Država je imela konec avgusta v poslovnih bankah še vedno naloženih za 2,6 milijarde evrov depozitov. Okoli milijarda evrov teh je vezana do leta 2014, ko državi v plačilo zapade 1,5 milijarde evrov vredna obveznica, za omenjene depozite pa banke državi plačujejo 4,61-odstotno obrestno mero.