Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor so s pripravo uredbe opravili domačo nalogo, ki jim jo je pred mesecem dni s sklepom naložila vlada, in sicer da se morajo prihodki iz letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu v letu 2013 povečati za 22 milijonov evrov. Po novem bo torej država od registracij vozil na leto pobrala okoli 132 milijonov evrov.

A ker bodo višje takse ob registraciji vozil začele veljati že s 1. novembrom, naj bi v državni proračun še letos nakapalo dodatnih 3,68 milijona evrov. To vladni izračun lahko v določeni meri pokvarijo le lastniki vozil, ki jim registracija sicer poteče šele novembra, a bodo svoja prevozna sredstva registrirali 30 dni pred iztekom roka, kot to dopušča zakon - torej še ta mesec.

Najvišje takse za najmočnejše motorje

Dražje dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu bodo najbolj obremenile lastnike močnejših vozil, torej tistih z večjo prostornino, najmanj pa imetnike vozil s prostornino motorja do 1350 kubičnih centimetrov. Pri teh se bo registracijska taksa z dosedanjih 48,5 evra podražila na 55 evrov. Največji priliv si država obeta pri vozilih s prostornino motorja od 1800 do 2500 kubičnih centimetrov (ta kategorija je druga najštevilnejša pri nas), saj bodo lastniki tovrstnih vozil ob registraciji plačali kar četrtino več kot doslej.

Nova uredba prinaša tudi nekaj sprememb, saj bo dozdajšnja kategorija "nad 2500 kubičnih centimetrov" razdeljena na tri dodatne razrede. V treh novih kategorijah se bo letna dajatev povečevala progresivno. Za vozila v najvišjem razredu se bo tako taksa s sedanjih 194 podražila na kar 500 evrov. A ker je takih vozil v Sloveniji malo (2734), bo tudi država iz te vreče potegnila le slabih 840.000 evrov.

Na podoben način bodo višje letne dajatve občutili tudi motoristi. Lastniki motornih koles s prostornino motorja do 125 kubičnih centimetrov bodo namesto dosedanjih 10,79 evra ob registraciji plačali 12 evrov. Lastniki najmočnejših motornih koles s prostornino nad 1000 kubičnimi centimetri pa bodo morali po novem namesto 21,53 evra odšteti skoraj osem evrov več.

Za povečavo klikite na tabelo.

Dražji prevoz je kot dražji kruh

Prometni strokovnjak Andrej Brglez z Inštituta za civilizacijo in kulturo pravi, da so podražitve, ki vplivajo na mobilnost ljudi, skorajda na ravni podražitev kruha. "Lahko se varčuje pri marsičem, ne sme se pa pri prevozu. Država ne bi smela gledati na način, da je avtomobil samo molzni stroj. Smo v recesiji in dolgoročno se taki ukrepi, tako kot višanje trošarin na goriva, državi ne bodo obrestovali. Ljudje bodo enostavno trošili manj denarja pri drugih storitvah, ki pa prav tako prinašajo veliko denarja v proračun," je prepričan Brglez.

Če pa se vlada že igra s podražitvami, je dodal Brglez, je prav, da se vzpostavi progresivna lestvica, po kateri bodo močnejša vozila bolj obdavčena od šibkejših. S tem država socialno najranljivejše kategorije voznikov ne bo obremenila v tolikšni meri, saj bo večje obremenitve prestavila na pleča bogatejših. Brglez pa pogreša nižje obdavčitve za manjše onesnaževalce oziroma višje obdavčitve za tista vozila, ki povzročajo več škodljivih izpustov. Meni namreč, da bi to stimulativno vplivalo na prodajo "zelenih" avtomobilov.

Nad višjimi dajatvami niso navdušeni niti zastopniki različnih avtomobilskih znamk, ki se že tako in tako iz meseca v mesec ubadajo z drastičnim padcem prodaje. Slavko Ažman iz podjetja Porsche Slovenija je prepričan, da se kakršne koli podražitve v sedanji krizni situaciji negativno odražajo na splošnem razpoloženju in zato dodatno zavirajo gospodarsko aktivnost.

"Za uvedbo višjih dajatev ne vidim nobenega drugega razloga, razen polnjenja državnega proračuna," je jasen predsednik Sekcije za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije in direktor Toyote Slovenija Gregor Mauko. "Trg je že tako drastično upadel. Dodaten davek za vozila z večjimi motorji (dodaten davek ob nakupu avtomobilov s prostornino motorja, višjo od 2500 kubičnih centimetrov, so uvedli 1. julija letos, op.p.) pa je pokazal, da je končni izkupiček precej manjši, kot so ga načrtovali, na kar smo sicer opozarjali že ob uvedbi. Pričakujem, da bo tudi z zvišanjem dajatev 'izplen' manjši od predvidenega."

Po Maukovem mnenju bi morali sicer snovalci podražitev te vezati na izpuste ogljikovega dioksida, za cilj pa bi si morali zadati več "čistejših" vozil na cestah. "To se mi zdi ključnega pomena za razvoj. Primerov dobrih praks je v tujini kar precej," je dodal.

Dodaten pritisk na cene storitev

Višja dajatev pa bo še posebej prizadela podjetja, ki imajo v lasti večje vozne parke, denimo podjetja, ki izposojajo avtomobile, ali avtošole. Direktor šole vožnje B&B iz Kranja in nekdanji dolgoletni predsednik sekcije slovenskih avtošol Brane Lotrič meni, da za šole vožnje zvišanje dajatev pomeni le še dodaten pritisk na cene storitev. "Ta hip še ne razmišljamo o dvigu cen ali znižanju kakovosti, čeprav s trenutnimi cenami komajda pokrivamo stroške delovanja. Nekatere avtošole v borbi za obstoj že zdaj delajo strokovno vprašljivo, skrajšujejo in združujejo ure vožnje, finančno poslujejo po domače, plače izplačujejo v gotovini in še kaj bi se našlo," je razodel Lotrič.

Nekaterim vozilom pa tudi nova uredba ne bo prišla do živega, saj zakon o letni dajatvi za uporabo vozil v cestnem prometu določa izjeme, ki so oproščene letne dajatve. V to kategorijo med drugim sodijo vozila policije, vojske, civilne zaščite, gasilcev, nujne medicinske pomoči in tudi takšna, ki imajo vgrajen samo električni pogonski motor.

Generalni direktor podjetja Europcar Slovenija Matej Karun meni, da bi morali podjetja, ki se ukvarjajo z dejavnostmi, kot je izposoja avtomobilov, prav tako oprostiti plačila tovrstnih dajatev. "Za nas avtomobil namreč ni stvar prestiža ali nuje. Mi imamo avtomobile za opravljanje svoje dejavnosti, z dvigom dajatev pa nam država omejuje poslovanje," je povedal Karun in opozoril, da se lahko tovrstna povišanja taks državi vrnejo kot bumerang.

Po njegovem mnenju bo namreč registriranih manj vozil, s tem pa bo manj tudi prihodkov. "V našem podjetju se bomo šli posledično tudi manj turizma, s katerim se ukvarjamo. Namesto da bi prišlo do napredka, širjenja in odpiranja novih delovnih mest, bomo še naprej capljali na mestu," je opozoril šef podjetja Europcar Slovenija in poudaril, da bi bilo sicer najlažje dvigniti cene, a tega za zdaj ne bodo storili.

Enako so nam sporočili tudi iz Pošte Slovenije, kjer so povedali, da jih zvišane letne dajatve ne bodo dotolkle v tolikšni meri, da bi morali zaradi tega povišati cene poštnih storitev.