Avstralska premierka Julia Gillard je v zobeh mnogih, ki bi na čelu države raje videli moškega ali pa vsaj "pošteno" žensko, ne neporočeno in brez otrok. S 15-minutnim obračunom z vodjo opozicije je v medijih požela tihi aplavz. "Če vodja opozicije meni, da za seksiste in mizogine ni mesta v politiki, predlagam, da začne pisati odstopno izjavo," je Gillardova zabrusila Abottu, ki je še kot minister za zdravje v prejšnji vladi brez vesti opletal s seksističnimi izjavami. Zdaj, ko to ustreza njegovim političnim potrebam – je poudarila premierka –, pa se je postavil v vlogo zaščitnika nežnejšega spola.

"Kot minister pod zadnjo vlado se je vprašal, ali drži, da je slaba stvar, če imajo moški več moči v družbi," je premierka citirala Abbotta. In še, ali niso moški morda "bolj prilagojeni za vodstvene položaje in izdajanje ukazov". Spet ob drugi priložnosti ga je zmotila podmena izjave o premajhni zastopanosti žensk na vodilnih položajih – "kot da bi bilo to nekaj slabega".

Besede Julie Gillard se zdijo kot glasen odgovor tistim, ki menijo, da je v času finančne in gospodarske krize vprašanje enakosti spolov drugorazredna tema. Kot bi lahko razumeli tudi enega prvih ukrepov vlade Janeza Janše, ki se je zaradi zmanjševanja stroškov odločila za ukinitev urada za enake možnosti. Hkrati pa je v svoje vrste sprejela eno samo žensko, Ljudmilo Novak, sedanjo ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ženski lobi Slovenije tako ugotavlja, da sta politika in gospodarstvo v Sloveniji še vedno izrazito "moška svetova".

A z ženskami ni križ le v Sloveniji, tudi v Evropski uniji se jih vse bolj otepajo. Ob septembrskem imenovanju novega člana izvršilnega odbora Evropske centralne banke se je zapletlo, ko so evropski poslanci ugotovili, da v odboru ni nobene ženske. Položaj naj bi zasedel Luksemburžan Yves Mersch, zanj pa se je potegoval tudi Mitja Gaspari. Ta se je ob zapletu pri imenovanju razburil in za Dnevnik dejal, da je neumestno zahtevati žensko kandidatko za tako mesto, če pa se nobena ni odločila za kandidaturo.

"Premajhno prisotnost žensk na položajih moči tako v zasebnih kot javnih organizacijah bi morali videti kot resni demokratični primanjkljaj. Glede nato, da je enakopravnost spolov človekova pravica, bi morali kvote uvesti kot orodje za razbijanje prevladujočih moških kvot na vseh področjih v družbi," je dogodke v ECB označil evropski parlamentarec Gustafsson.

To ni finančna kriza, pač pa kriza enakopravnosti spolov

"Dejansko krize v Evropski uniji ne bi smeli označiti za fiskalno krizo. V resnici je to kriza demokracije. In socialna kriza. In kriza enakopravnosti spolov," je še poudaril.

Kako je kriza prizadela Slovenke, je lepo opisala Metka Roksandić iz Ženskega lobija Slovenije, ki smo jo povprašali, kaj meni o položaju žensk v času krize. Čeprav so bile te sprva prizadete samo posredno, saj so bili z izbruhom finančne krize in prvim valom odpuščanj najprej na udaru moški, z varčevalnimi ukrepi zdaj največ izgubljajo ženske.

"Največ varčevanja je na področjih, kjer je zaposlenih veliko žensk," je poudarila Roksandićeva in kot posebej prizadete dele javnega sektorja izpostavila izobraževanje, vzgojo, varstvo otrok ter zdravstvo. Prizadete so tudi zaposlene v državni upravi, kjer so znižali plače in zmanjšali obseg dela. Ženske kot matere pa se soočajo še z nižjimi otroškimi dodatki, znižanimi subvencijami za jasli, vrtce, prehrano v šoli, nižjimi štipendijami za šolajoče se otroke. "V Sloveniji ne obstaja nobena poglobljena analiza o posledicah krize na ženske. Ko se govori o revščini otrok, se pozablja, da nekdo skrbi za njih in da tudi ta živi v revščini."

Po mnenju Roksandićeve ostaja vprašanje, ali bi Slovenija pristala tako nizko, če bi bilo na vodilnih položajih več žensk. Ob tem je izpostavila islandsko premierko Johanno Sigurdardottir, ki je prevzela vodenje bankrotirane države in jo pripeljala v mirne vode, ter nemško kanclerko Angelo Merkel. "S svojim vodenjem, odločitvami in kockarskim tveganjem so moški nedvomno povzročili krizo tudi in predvsem pri nas," je poudarila in pozvala k raziskavi, ki bi pokazala resnično stanje glede kvot in vpliva krize na ženske.