Bučar se je v pogovoru dotaknil predvsem zgodbe svojega življenja, tega, kako se je pridružil narodno-osvobodilnemu boju, njegovega povojnega življenja ter časa, ko je diplomiral na ljubljanski pravni fakulteti in se izpopolnjeval v ZDA.

Spregovoril je tudi o aktualnih slovenskih razmerah in na vprašanje, kaj je šlo v naši državi od osamosvojitve do danes narobe, da smo se znašli v sedanjem stanju, odgovoril z besedo, da vse. Po njegovih besedah se namreč še danes kljub osamosvojitvi in prelomu s komunizmom nadaljuje koncept nekdanjega režima, v katerem je vsa oblast skoncentrirana v rokah politične elite. Danes je ta sicer večpartijska, v bistvu pa še vedno partijska, zato je po njegovem na vrhu tudi takšna "ribarija" za oblast.

Kolikor je pri nas demokracije, je je zato, ker nova struktura svojih nalog ne obvlada, je prepričan Bučar in dodaja, da je naša bistvena naloga, da prestrukturiramo družbo, ne zgolj gospodarstvo. V Sloveniji gre namreč še zmeraj za družbo posameznikov, ki nimajo nobene moči, notranje povezovati pa se ne morejo in ne smejo.

"Največja nevarnost za našo družbo je zato uničenje sleherne celice, ki bi kazala tendenco k samostojnosti. Danes gre za razslojevanje tako imenovanega srednjega razreda, ki predstavlja bistvo moderne družbe. K temu pa vodi tudi pot razgradnje ustavnega sistema, zato sem sam v teh razmerah tako odločno proti slehernim ustavnim spremembam," je v Maribor dejal Bučar.

Bučar: Zavzemanje za federacijo EU v nasprotju s temelji osamosvojitve

Avtor vrste knjižnih del s strokovnega področja javne uprave in organizacijskih ved ter številnih publikacij s političnega področja je ob tem omenil tudi "tihi sporazum" med politično in gospodarsko elito, ki ji je prva dala proste roke pri tajkunizaciji v zameno za podporo. To se jim ni posrečilo, eden od rezultatov tega pa je po Bučarjevih besedah tudi današnja kriza. A mnogo večja katastrofa bi po njegovem bila, če bi se jim ta projekt posrečil.

Bučar je nezadovoljen tudi z današnjo vlogo parlamenta, ki ima kljub parlamentarni demokraciji bolj vlogo debatnega kluba. Poslanec bi namreč po njegovem moral doseči relativno visoko stopnjo neodvisnosti, ne pa da ima danes zgolj vlogo nekakšnega poslušnega uradnika brez moči. Dokler ne bomo imeli organov, ki bodo lahko odločno povedali svoje mnenje, bo ta država plula tako, kot pluje. Sicer pa je na vprašanje, kaj bi bilo treba narediti, odvrnil, da so vse socialne prelome v zgodovini vodili intelektualci.

Bučar se je dotaknil tudi razmišljanja Evropske unije o federaciji in o tem dejal, da tisti slovenski politiki, ki se za to zavzemajo, ravnajo v popolnem nasprotju s temelji slovenskega osamosvojitvenega procesa. Jugoslavija je namreč po njegovem razpadla prav zaradi federalnega sistema, saj je nemogoče živeti v državi, ki je zlepljena iz tako različnih elementov. Če hoče EU preživeti, mora zato najti nov izviren odgovor na to, kako povezati tako različne skupnosti. To bo njen zrelostni izpit, sicer bo bolj kratkega veka, je še dodal Bučar.