Kot je dejal Granda, so se s kmečkim vprašanjem ukvarjali "največji tuji in domači duhovi" in vsi, ki so hoteli biti uspešni v politiki. Kmečko vprašanje je zanj težko in zapleteno, ker je hkrati gospodarsko in družbeno.

"Njegovo družbeno pogojenost dodatno zapleta dejstvo, da kmet ni bil nikoli odvisen samo od pameti, znanja in dela, ampak vselej in to v veliki meri tudi od narave. Te nikoli ne bomo mogli povsem obvladovati, vedno bo močnejša od nas," pravi Granda.

Meni, da ekologija hoče pri mnogih nadomestiti vero in se ljudje vanjo zatekajo, ko ne vedo ne kod, ne kam, številni pa so v njej našli enkratni vir bogatenja. Granda pravi, da je treba samo pogledati v državne proračune in ugotoviti, koliko denarja gre za razna nevladna ekološka gibanja in kakšno korist ima od tega narava oz. kmetijstvo.

Poudaril je, da v svetu in tudi pri nas prevladuje prepričanje, da je ključno vprašanje za uspeh kmetovanja velikost kmečke posesti, organizacija kmetijske proizvodnje in posluh za potrebe trga. Ob tem pa je prepričan, da so časi, ko je bil kmet samozadosten - to v resnici nikoli ni bil, vedno je bilo treba vsaj kakšno stvar kupiti ali zanjo vsaj zamenjati lasten pridelek -, za vselej minili.

Imamo premalo zemlje?

Po navedbah Grande je za slovensko kmetijstvo najbolj usodno mnenje, da je možno kmetovati samo tam, kjer ima nekdo v lasti ali najemu površine, ki so velike sto in več hektarjev, kar je prava veleposest. Po tej poti, tako Granda, Slovenci ne bomo daleč prišli, ker imamo premalo zemlje.

"Bistvo kmeta in kmetovanja je individualna lastnina zemlje, individualno vodenje kmetije in čustvena navezanost na vse, kar je z njo povezano. Za kmetijstvo bo vselej ključnega pomena zemlja, to je narava in delo, za industrijo pa vselej in samo delo, tudi opredmeteno v strojih in zanje pripravljenih surovinah, ki prinaša zaposlenim plačo in predvsem lastnikom vedno večji dobiček," je dejal Granda.

Če smo Slovenijo spravili na svet, imamo do nje tudi obveznost, še pravi zgodovinar. Dati ji moramo namreč gotovo prihodnost, predvsem pa ji vdihniti slovensko dušo poštenja, dela in odgovornosti. "Tega ji manjka, zato je danes slovenskemu kmetu težko," je še ocenil Granda.

Zver razume težave kmetov

Udeležence akademije sta nagovorila tudi predsedniški kandidat SDS in NSi Milan Zver, ki je poudaril, da je tudi sam zrasel na kmetiji, zato razume težave kmetov, ter predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič.

Ker letos obeležujemo 50. obletnico izvajanja skupne kmetijske politike, temeljnega kamna evropskega povezovanja, ki evropskim državljanom omogoča zanesljivo preskrbo s hrano in ohranitev življenja na podeželju, je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije kot organizator srečanja kmetov, katerih zavetnik je Anton Martin Slomšek, pripravila tudi razstavo o dinamičnem partnerstvu med kmetovalci in Evropo.

Na Slomu je bil tudi možen ogled rojstne hiše Slomška. V njej je prikazana življenjska pot duhovnika, vzgojitelja in narodnega buditelja od njegovega zgodnjega otroštva prek odločitve za duhovniški poklic in škofovske službe vse do beatifikacije leta 1999.