Stanje v družini se lahko spremeni na primer z zbiranjem starega papirja - v enem od podjetij, ki ga odkupujejo, v Papir servisu, za kilogram plačajo pet centov. Ob vsakem izplačilu zahtevajo originalno davčno številko in osebno izkaznico, saj morajo čisto vsako izplačilo zavesti, pravijo. Meje za pridobitev posameznih pravic ali za določitev višine pravic, kot je otroški dodatek, so vedno obstajale, pravi generalna sekretarka Skupnosti socialnih zavodov Slovenije mag. Darja Kuzmanič Korva. Najbolj nepravične so po njenem za tiste, ki za nekaj centrov izpadejo iz sistema ali jih ta znesek pahne v razred z višjo obveznostjo plačila oziroma nižjim zneskom pravice. Težko je določiti takšno mejo, ki bi bila pravična za vse.
Bolj kot priložnostni dohodki, ki so praviloma nižji, je problematično posojanje davčne številke. Posojanje davčne številke pa je imelo včasih za njenega lastnika boleče posledice. Na enega takih primerov je pred časom opozorila tudi varuhinja človekovih pravic. Pobudnica, ki se je obrnila nanje, je bila mlada mamica, še študentka, ki je bila prejemnica štipendije. "Spremljala je fantovo mater, ki je prodala nekaj odpadnega materiala, kar je dobila izplačano. Pri blagajni je pobudnica ob izplačilu navedla svojo davčno številko, ker mati svoje ni imela s seboj. Ko je podala vlogo za podaljšanje štipendije, so jo zavrnili, ker so njeni "prihodki" za nekaj evrov presegli cenzus. S prošnjami je poskušala doseči, da bi se ta dohodek prepisal na fantovo mamo, a brez uspeha. Dekle brez štipendije nima sredstev za študij, je tudi brez službe," je takrat opozarjala varuhinja.
Ljudje brez dohodka včasih posodijo davčno številko, v evidenci pa je videti, kot da bi zaslužili tisočake
Da je posojanje davčne številke pri nas priljubljeno dejanje, se je pokazalo tudi ob začetku nove socialne zakonodaje. Ko so se baze podatkov med seboj povezale, so strokovni delavci na centrih za socialno delo ugotovili, da imajo denimo mnogi brezposelni v davčnem sistemu zabeležene dohodke, ki se vzpnejo tudi do 50.000 ali 60.000 evrov, pravi Kuzmanič Korva. Kaj so za takšno uslugo dobili v zameno, se ne ve, opozarja, a pomembno je, da se v sistemu, kjer se odloča o socialnih transferjih, vse to vidi. "Davčne številke se ne posoja. To je tako, kot da bi nekomu posodil identiteto," dodaja.
Sicer pa je nova socialna zakonodaja marsikomu spremenila različne življenjske situacije, ugotavlja varuh, ki o tem prejema številne pobude. Od začetka uporabe zakona o socialnovarstvenih prejemkih in ZUJPS je varuh prejel več pobud, v katerih se pobudniki pritožujejo nad odločbami centrov za socialno delo v zadevah uveljavljanja pravic iz javnih sredstev. "Zaznavamo problematiko, ki kaže tudi na določene sistemske pomanjkljivosti veljavne ureditve, na kar smo pristojnega ministra Andreja Vizjaka opozorili," pravijo.
Varuh človekovih pravic RS pa je še pred uveljavitvijo zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) prejel več precej zaskrbljenih pisem in klicev, na kar so opozorili tudi takratne pristojne. Pobudnike je skrbelo predvsem, da bi morali vračati denarne prejemke, za katere niso zaprosili, čeprav bi bili do njih upravičeni. Druga skrb se je nanašala na zaznambo nepremičnin. "Ugotavljali pa smo tudi, da bodo imeli lahko posamezni vlagatelji težave pri razumevanju in izpolnjevanju vloge za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev."
Ali na ministrstvu za takšne primere že pripravljajo spremembo zakona in kakšna bo njena vsebina, smo povprašali tudi na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Odgovorili so nam, da bodo s pripravo sprememb počakali na analizo učinkov zakonodaje, ki jo pripravljajo na Inštitutu RS za socialno varstvo.
