Ukrepi dosegajo predvsem kratkoročne učinke

Ukrepi ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter Zavoda RS za zaposlovanje v obdobju od začetka leta 2008 so bili načrtovani in izvedeni tako, da zagotavljajo predvsem doseganje kratkoročnih učinkov, medtem ko so bili njihovi pričakovani dolgoročni rezultati skromno zastavljeni in brez učinkovitih instrumentov, s katerimi bi zavod lahko dejansko vplival na njihovo doseganje. Zato obstaja tveganje, da bodo učinki ukrepov le kratkoročni, je računsko sodišče zapisalo v danes objavljenem revizijskem poročilu.

Računsko sodišče je izvedlo revizijo dveh ukrepov s področja ohranjanja delovnih mest - delnega subvencioniranja polnega delovnega časa in delnega povračila nadomestila plače, ter treh ukrepov s področja spodbujanja zaposlovanja - Zaposli.me, spodbujanje zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih oseb v letih 2009 in 2010 ter subvencij za samozaposlitev.

Trajnejši učinek le pri subvencioniranju samozaposlitev

Ministrstvo in zavod sta uspešno izvedla dva interventna ukrepa s področja ohranjanja obstoječih delovnih mest ter dva od treh revidiranih ukrepov na področju spodbujanja zaposlovanja. Cilj glede števila vključenih oseb ni bil dosežen le v okviru ukrepa zaposlovanje dolgotrajno brezposelnih oseb, so ocenili revizorji.

Vendar pa s temi ukrepi nista trajneje izboljšala zaposlenosti ciljnih skupin na trgu dela. Trajnejši učinek (ohranitev zaposlitve) je zaznati le pri subvencioniranju samozaposlitev.

Aktivnosti pri izvajanju ukrepov za spodbujanje zaposlovanja bi lahko bile bolj učinkovite

Ukrep delno povračilo nadomestila plače v delu, ki se nanaša na usposabljanje delavcev, ni bil učinkovit, ker podjetja usposabljanj niso izvedla v načrtovanem obsegu, zato tudi namenska sredstva za usposabljanje niso bila porabljena. Tudi aktivnosti pri izvajanju ukrepov za spodbujanje zaposlovanja bi lahko bile bolj učinkovite in bolj gospodarne.

Ministrstvo in zavod sta število vključenih oseb in obseg potrebnih sredstev za izvedbo interventnih ukrepov načrtovala neustrezno in nerealno, kar računsko sodišče pripisuje širši nepripravljenosti Slovenije na zaostrene razmere poslovanja ob gospodarski in finančni krizi ter časovni nujnosti ukrepanja. Kljub temu pa sta v fazi načrtovanja in priprave ukrepov delovala učinkovito, saj sta jih uspela pripraviti v kratkem obdobju in ob uspešnem sodelovanju socialnih partnerjev.