Cene vinjet naj bi ostale nespremenjene tudi v letu 2014, čeprav se je govorilo, da bodo na Darsu primorani povišati ceno za uporabo avtocest, ker bodo morali čez dve leti domačim in tujim bankam vrniti za 447 milijonov evrov posojil. Po naših informacijah naj bi finančno luknjo (iz naslova cestnin so lani pobrali 298 milijonov evrov) reševali s pogajanjem z bankami za reprogramiranje posojil, saj se bojijo, da bi bile avtoceste ob znatnejših podražitvah napol prazne.
Poln rezervoar nas je pred enim letom stal 13 evrov manj
A ena lastovka še ne prinese pomladi in tudi Darsova je voznikom avtomobilov ne bo. Cene naftnih derivatov se namreč vztrajno zvišujejo, čeprav se je vlada v koalicijski pogodbi zavezala, da bo zniževala trošarine in s tem umirjala rast cen goriva. A obljubo je snedla in dogaja se ravno nasprotno: samo letos so se trošarine na 95-oktanski bencin zvišale za skoraj pet odstotkov, za dizelsko gorivo pa za več kot šest odstotkov.
Tako smo še pred enim letom za liter 95-oktanskega bencina odšteli 1,313 evra, kar pomeni, da smo 50-litrski rezervoar napolnili za dobrih 65 evrov. Danes moramo za prav toliko goriva plačati skoraj 79 evrov. Podobno je z dizelskim gorivom, s katerim smo zvrhan 50-litrski tank pred enim letom napolnili za dobrih 63 evrov, medtem ko moramo danes za enako količino dizla odšteti devet evrov več. Še bolj pa bode v oči podatek, da smo pred natanko tremi leti povprečen avtomobilski rezervoar z bencinom napolnili že za 54 evrov, kar pomeni, da smo porabili kar 25 evrov manj kot danes.
Če cene primerjamo s sosedi, ga danes avtomobili dražje pijejo le v Italiji, kjer stane liter 95-oktanskega bencina 1,903 evra, liter dizla pa 1,796 evra. To pomeni, da morajo naši zahodni sosedje za napolnitev 50-litrskega rezervoarja iz žepa potegniti že več kot 95 evrov, v primeru dizla pa pet evrov manj. A primerjava z našimi zahodnimi sosedi je bolj kot ne slaba tolažba, saj je v Italiji občutno najdražji bencin v vsej Evropski uniji.
Dvigovanje trošarin je kratkoviden ukrep
Sociolog Andrej Brglez iz Inštituta za civilizacijo in kulturo opozarja, da vožnja z avtomobilom v nobenem primeru ne sme in ne more postati luksuz, čeprav se s konstantnimi podražitvami goriva približujemo prav tej skrajnosti. "Konec koncev brez avtomobila ljudje v marsikaterem primeru ne morejo v službo. Javnih prevozov marsikje ni, vsaj ne v taki obliki, ki bi posameznikom ustrezala. Zato si bodo v skrajnem primeru ljudje odtegnili tudi hrano od ust, samo da se bodo lahko peljali," je povedal Brglez.
Kako resna je situacija, je ponazoril tudi s podatkom, da je čedalje več takih, ki se odpravijo k prodajalcu avtomobilov, da bi svoj dve ali tri leta star avtomobil zamenjali za starejšega in pri tem spravili v žep še kakšen evro. "To so znaki, ki jih prej nikoli nismo zaznali. To so resni rezi v družinske proračune, kar dokazuje, da so se ljudje dejansko znašli v hudih škripcih."
A po Brglezovem mnenju dela država z dvigovanjem trošarin - in s tem cen goriva - na dolgi rok nepopravljivo škodo. "Država jemlje, kjer je najlažje vzeti. Ljudje se bodo vedno vozili, saj jim drugega niti ne preostane. A ta ukrep je kratkoviden in v njem manjkajo mnogi parametri. Očitno se v vladi ne zavedajo, da bodo zaradi višjih cen bencina ljudje manj hodili v nakupovalna središča, gostilne ali kino in da bodo na splošno manj uporabljali turistične storitve. To pomeni, da bodo ljudje enostavno trošili manj denarja, in luknja v državnem proračunu, ki bo nastala zaradi tega, bo konec koncev večja, kot so prihodki zaradi zvišanih trošarin," je prepričan Brglez.
