Povsem nedorečena stran prihodkov
Proračunski prihodki naj bi prihodnje leto dosegli 8,6 milijarde evrov, s čimer bi letošnje načrtovane prihodke presegli za več kot pol milijarde evrov. Leto kasneje naj bi prihodki proračuna znašali 8,4 milijarde evrov, finančni minister pa računa predvsem na večji priliv sredstev iz Evropske unije. Teh bo prihodnje leto menda za neverjetnih 1,5 milijarde evrov, leto kasneje za slabo milijardo.
Proračun je finančni minister pokrpal še z nekaterimi drugimi davki. Tako naj bi dodatne prihodke v višini 70 milijonov evrov zagotovil načrtovani dvig DDV na določene dobrine in storitve, a kaj, ko še koalicija ni dosegla dogovora. "Dvig DDV je še odprt, o tem bomo še razpravljali," je po včerajšnji seji vlade povedal gospodarski minister in prvak koalicijske SLS Radovan Žerjav, a predstavnik finančnega ministrstva Aleš Živkovič o nesoglasjih v koaliciji ne ve nič. "Ne gre za minoren ukrep na prihodkovni strani proračuna in, kolikor je meni znano, je bil dvig usklajen," je le nekaj minut za Žerjavovo izjavo na istem govorniškem odru dejal Živkovič.
Za celih sedem milijonov evrov dodatnih proračunskih prihodkov predvidevajo z včerajšnjimi spremembami zakona o davku na bilančno vsoto bank. Zaostrili bodo tudi protikrizni nepremičninski davek, in sicer tega ne bi več plačevali zgolj lastniki nepremičnin, katerih skupna vrednost presega milijon evrov, ampak bodo vrednost nepremičnin, ki bodo obdavčene, zmanjšali za polovico. S tem bi se izplen povečal za 70 odstotkov, na 16,5 milijona evrov. Nov zakon o davku na finančne storitve, ki bo prizadel banke in spravil na kolena preostalo finančno industrijo, naj bi prinesel 35 milijonov evrov. Živkovič je včeraj pojasnil, da je finančno ministrstvo v procesu priprave proračuna skušalo na prihodkovni strani zajeti čim več ukrepov, ki bi jim "dejansko omogočili zapreti proračuna za leti 2013 in 2014", in priznal, da zaostrovanje pogojev za banke z davkom na bilančno vsoto ni bilo namenjeno povečanju kreditiranja, kar je bil prvotni namen zakona.
Vnašanje nemira
"Vlada si davke izmišljuje sproti in povsem nesistemsko," pojasnjuje dr. Bogomir Kovač, ki opozarja, da so takšni davčni prilivi nestabilni in v že tako nestabilno okolje vnašajo še dodatno negotovost. "Vlada je očitno prišla do spoznanja, da je na prihodkovni strani nekaj treba storiti, vendar noče poseči po davkih, ki bi prinašali najbolj stabilne prilive, ki imajo obsežno davčno osnovo. Novi davki so problematični, in to ne zgolj z vidika političnih vprašanj, ampak tudi z vidika donosa," je dejal Kovač. "Kar počenja vlada, je čista improvizacija," je še povedal in opozoril, da bi morali biti davčni prihodki čim bolj stabilni, saj ne vemo, kaj bo z gospodarsko rastjo.
Poslanka Pozitivne Slovenije, sicer pa dolgoletna direktorica direktorata za proračun Alenka Bratušek je pojasnila, da je pri oblikovanju proračuna na prihodkovni strani treba pričakovanja prej zastaviti bolj konzervativno kot preveč optimistično. Pri ukrepih za povečanje proračunskih prihodkov je poleg tega treba upoštevati tudi morebitne negativne posledice, ki jih lahko na primer povzroči dvig določenega davka, česar pa vlada, tako pravi Bratuškova, ne počne.
Varčevanje predvsem na socialni državi
Proračunski dokumenti, ki jih je vlada včeraj poslala v državni zbor, razkrivajo, da bodo proračunski odhodki prihodnje leto po predvidevanjih znašali 9,6 milijarde evrov, leto kasneje pa 9,3 milijarde evrov. Primanjkljaj prihodnje leto naj bi znašal milijardo evrov, leto kasneje sto milijonov evrov manj. A proračun še vedno predvideva zamrznitev pokojnin do konca leta 2014, čemur pa nasprotuje prvak DeSUS Karel Erjavec. Kaj bo s pokojninami, naj bi se dogovorili v okviru pokojninske reforme. V predlogu zakona o izvrševanju proračuna je vlada sicer zapisala, da mora Kapitalska družba (Kad) v letih 2013 in 2014 pokojninski blagajni zagotoviti manjkajoča sredstva, in čeprav zakon o preoblikovanju Kada njegovo letno obveznost do pokojninske blagajne določa pri 50 milijonih evrov, vlada zdaj obveznost Kada zvišuje do kar 120 milijonov evrov. Pospešena privatizacija je tako vse bolj neizbežna, saj bo moral Kad za zagotovitev tolikšnih sredstev začeti pospešeno prodajati svoje premoženje.
Da vlada govori eno, v državni zbor pa pošilja drugo in sindikate razburja s tretjim, kaže proračunska postavka za plače in dodatke. V prihodnjem letu naj bi za plače in dodatke državnih uslužbencev namenili 804 milijone evrov, kar je 3,7 odstotka manj, kot predvideva letošnji rebalans proračuna. A medtem predstavniki finančnega ministrstva menda že napovedujejo, da bo ne glede na rebalans proračuna treba letos zagotoviti znatno več sredstev za plače. To pomeni, da bo rez prihodnje leto bistveno večji, če bo vlada želela doseči številke, zastavljene v predlogu proračuna. Za transferje v javne zavode, kamor sodijo na primer tudi plače šolnikov, bo vlada prihodnje leto namenila za 17 milijonov evrov manj, skupno 1,635 milijarde evrov.
In kje še bo država varčevala? Za 33 milijonov evrov manj bo namenila brezposelnim, ki jim prihodnje leto proračun zagotavlja 238 milijonov evrov, družinski prejemki in starševska nadomestila se zmanjšujejo za 46 milijonov evrov, na 542 milijonov, izdatki za transferje za socialno varnost se znižujejo za 22 milijonov, na 214 milijonov evrov. Izdatki za vojne invalide, veterane in žrtve vojnega nasilja naj bi bili nižji za 11 milijonov evrov in znašali 60 milijonov evrov, pri štipendijah pa namerava vlada privarčevati 24 milijonov in zanje nameniti 92 milijonov evrov. Za 63 milijonov evrov manj bo namenila tudi transferjem v sklade socialnega zavarovanja, torej za prispevke, ki jih država plačuje brezposelnim. Tudi pri teh številkah je treba opozoriti, da utegnejo biti rezi odstotkovno glede na dejansko realizacijo letošnjega proračuna še večji.
Načrtuje pa država povečanje izdatkov za investicije, ki jim v prihodnjem letu namenja 315 milijonov evrov več oziroma skupno 567 milijonov evrov. Samo za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije bo šlo 192 milijonov evrov več. Investicijski transferji občinam se bodo povečali za 200 milijonov evrov, študijam za izvedljivost projektov in projektno dokumentacijo namenja vlada 24 milijonov evrov več. Bogate prilive pričakuje od trošarin, ki naj bi v proračun prispevale 150 milijonov evrov več kot letos, na podlagi česa namerava pobrati za 14 milijonov evrov več sodnih taks, ni znano.
