Ukrepi usmerjeni tudi na področje tiska

Po Jurančičevih besedah se zaradi selitve avtonomije širi krog deležnikov socialnega dialoga, vendar kljub temu napoveduje vztrajanje pri dialogu. Dodal je, da se s težavami ne sooča le javna radiotelevizija, ampak so ukrepi usmerjeni tudi na področje tiska oziroma na "padanje produkta".

Jože Vogrinec s filozofske fakultete je tukaj omenil, da država za normalno funkcioniranje potrebuje medije, ki so odgovorni javnosti. "Ta država v tem trenutku pa tega ne razume, poleg tega krši toliko zakonov, da ni nobene instance, na katero bi se lahko obrnili in vzpostavili pravno stanje," je poudaril.

V državi ni jasne medijske strategije

Da se dogaja, "vse to, kar se", je po oceni podpredsednice upravnega odbora Društva novinarjev Slovenije in novinarke Dela Klare Škrinjar tudi posledica tega, da v državi nimamo neke jasne medijske strategije. To, kar se sedaj dogaja na javnem servisu, je ena linija napada na medije, druga se odvija z zvišanjem DDV - vse z izgovorom, da se to počne v imenu varčevanja, je menila Škrinjarjeva.

Vlada je namreč predlagala desetodstotno znižanje rtv-prispevka in zvišanje stopnje davka na dodano vrednost za nekatere storitve in blago, med drugim tudi časopise in revije, prav tako je razrešila štiri nadzornike RTVS, pet nadzornikov pa je prejšnji teden razrešil državni zbor.

Vodstvo RTVS bi se moralo javno zavezati, kaj so pripravljeni narediti v dobro državljanov

Prejšnji teden razrešeni predsednik nadzornega sveta Lenart Šetinc je po današnjem omizju pojasnil, da nekateri nadzorniki, ki jih je razrešil DZ, razmišljajo o sodnih postopkih. Med samim omizjem pa je dejal, da so po glasovanju v DZ do njega prišli nekateri koalicijski poslanci in mu dejali, da so bili v izogib sankcijam dolžni glasovati za razrešitev.

Vendar pa se na RTVS ne sme le čakati, kaj se bo zgodilo, temveč se Šetincu bistveno zdi vprašanje, kaj treba sedaj narediti, da se stvari izboljšajo. Tudi medijska strokovnjakinja Sandra Bašič Hrvatin je poudarila, da bi se moralo vodstvo RTVS javno zavezati, kaj so pripravljeni narediti v dobro državljanov.

Potrebujemo ukrepe, s katerimi bi zavarovali novinarski poklic

Hkrati bi morali na RTVS razmisliti, s kakšnimi ukrepi zavarovati novinarski poklic, je dodala. "Če tega ne naredimo, bomo ostali, kjer smo bili leta 1991, z eno televizijo, vendar ne nujno javno, temveč komercialno," je menila Bašič Hrvatinova. Generalni direktor RTVS Marko Filli ji je odgovoril, da se oni pogovarjajo o tem, kako preživeti. "Mi poslujemo v nekem ravnovesju, sedaj pa se bo to ravnovesje porušilo," je dejal.

Da gre za preživetje, pa Brankica Petković z Mirovnega inštituta, kot je dejala danes, posluša že deset let. Zato tudi nikoli ni časa, da bi razpravljali, kaj je javni interes, je dejala in vodstvo RTVS vprašala, zakaj se ves čas obnašajo defenzivno. "Pred znižanjem imate čas, imate resurse, da nekaj naredite, da vsaj javnost prepričate, če že Janše ne morete, da ste pomembni," je še poudarila Petkovićeva.