"Izjave ministrov po seji kažejo na to, da niti sami dobro ne vedo, kaj so sprejeli," je opozoril Štrukelj in dodal, da se bodo na podlagi tega odločali o samem pogajanju za obe reformi, tako reformo trga dela kot pokojninsko reformo. "Če se bo izkazalo, da gre za odpuščanja ali zniževanja plač, ne bomo konstruktivni pri nobeni od teh dveh reform," je napovedal.
Turk: Za plače v osnovnih in srednjih šolah bo v letu 2013 približno 10 odstotkov manj denarja
"Nemogoče je od kateregakoli sindikata pričakovati, da bi v času, ko odpuščajo njegove člane, pristajal na skrajšanje odpovednih rokov, na zniževanje nadomestil in odpravnin, kar sicer predlaga vlada. Mi naj bi torej podpirali to, da bi nas ceneje in v krajših odpovednih rokih metali iz službe, za kar ni absolutno nobenega razloga," je oster Štrukelj. Glede na prvotni predlog se namreč v novejši različici odpovedne roke skrajšuje z največ 90 na največ 60 dni.
Da smo prišli do te točke, je po Štrukljevem mnenju odgovorna vlada. "Tudi zato, ker je znižala davek na dobiček, ki ni prinesel enega samega delovnega mesta, je pa dodatno poglobil vrzel v proračunu. Vlada mora zato odgovarjati," dodaja.
"Če se izkaže, da bi ponovno brez dogovarjanja - včeraj je šlo za politiko izvršenega dejstva - posegli v naš položaj, se bo to na koncu odrazilo na blokadi zakona o delovnih razmerjih, pa tudi referendumu. To povsem jasno in odkrito povem," je še napovedal Štrukelj.
Pličanič: ''Od te velike zgodbe o odpuščanjih ni ostalo praktično nič''
Sindikati javnega sektorja danes na izredni seji
Štrukelj je na današnji izredni seji Konfederacije sindikatov javnega sektorja opozoril, da se pri oblikovanju proračuna, ki se neposredno tiče plač in napredovanj javnih uslužbencev, z le-temi ni posvetovalo. V preteklih letih, se je sicer zgodilo, da niso uspeli poenotiti razhajanja mnenj, tokrat pa je vlada predstavnike javnega sektorja prvič povsem izločila iz razprave.
Če ima vlada namen zniževati plače, je to mogoče razumeti zgolj kot pogajalski predlog. Plač v javnem sektorju se ne da spreminjati brez spremembe zakona o sistemu plač v javnem sektorju, v katerem piše, da je potrebno izpeljati usklajevanje s sindikati. Tega ne morejo storiti niti vodje enot, nadrejeni, direktorji ravnatelji ali kdorkoli drug, je povedal Štrukelj. Tudi spremembe napredovanja ni mogoče uvesti brez spremembe zakonodaje, zato poziva vlado, naj se, pred predstavljanjem nesprejemljivih predlogov, prvo pozanima, kaj je veljavna zakonodaja. Moti jih tudi, da vlada ni jasno povedal, od česa namerava plače znižati za pet odstotkov, kar pomeni, da je končna številka znižanja neznana.
Napoved o petodstotnem znižanju naj bi se namreč nanašala na iste številke kot prejšnje napovedi, po katerih naj bi se masa plač znižala za 12,5 odstotka. Tako ni jasno, od katere številke naj bi bila znižana masa plač, ali od rebalansa letošnjega proračuna ali od realizacije za leto 2012, pravi Štrukelj.
"Z ljudmi, ki delajo za to državo, ni mogoče tako ravnati," je bil ogorčen Štrukelj.
Spomnimo, vlada je v predlogu proračuna za leto 2013 med drugim predvidela petodstotno znižanje mase za plače v javnem sektorju. V konfederaciji opozarjajo, da se s proračunom v naslednjih dveh letih občutno zmanjšujejo sredstva za javne zavode, kar pomeni nadaljnje zmanjšanje plač in presežke zaposlenih. Zmanjšanje sredstev je namreč večje, kot ga prikazuje vlada, ker temelji na že zmanjšanih prihodkih javnih zavodov v letu 2012, so sporočili iz konfederacije.
Ščernjavič: Vlada veča nezaupanje med socialnimi partnerji
Kot je za STA pojasnil vodje pogajalske skupine delavcev javnega sektorja Drago Ščernjavič, v pogajalski skupini doslej še niso prejeli predlogov proračunov niti nobenih pojasnil. Dodal je, da še vedno čakajo odziv predsednika vlade Janeza Janše na poziv, da skliče sestanek s sindikati javnega sektorja. "Pozvali smo ga, da se v najkrajšem možnem času sestane s sindikati javnega sektorja, da si odkrito povemo, kaj namerava vlada storiti ter da se omogoči predstavnikom javnih uslužbencev, da povemo, kaj si mislimo o tem," je pojasnil.
Sindikat državnih organov pa je na ministra za pravosodje in javno upravo Senka Pličaniča naslovil pismo glede priprave kadrovskega načrta za organe državne uprave za prihodnji dve leti. Kot so zapisali, vlada sindikate tako kot pri vprašanju znižanja mase plač postavlja pred izvršena dejstva. Glede priprave proračunov so v Sindikatu državnih organov zahtevali, da jim ministrstvo pravočasno pošlje tudi predlog posebnega in skupnega kadrovskega načrta, da bi imeli možnost pravočasno vključili se v dialog.
Prepričani so namreč, da je bilo v postopku oblikovanja proračuna mogoče oblikovati tudi kadrovski načrt kot predlog za dialog s sindikati. "Nikakor ne moremo sprejeti takšnega diktata, da nas postavljate pred izvršeno dejstvo, ko je proračun že dan v razpravo v DZ in naj bi sedaj prejeli prvi predlog kadrovskih načrtov v mnenje," je v dopisu zapisal Ščernjavič, sicer sekretar republiškega odbora sindikata.
Zato Pličaniča poziva, da skliče sestanek, na katerem bi ga tudi predstavniki sindikata seznanili s svojimi stališči in predlogi.
Janković o predlogih vlade: Rezanje ne more biti pot iz krize
Vladni predlog o znižanju mase plač v javnem sektorju pomeni razkrajanje sistema solidarnosti, ki ga med drugim omogočata javno šolstvo in javno zdravstvo, ki predstavljata večji del zaposlenih v javnem sektorju, meni predsednik PS Zoran Janković. Dvig DDV za določene storitve pa bo mnoge ponudnike pripeljal na rob preživetja, dodaja.
"Nastop ministra za finance, ko je govoril o odpuščanju, je nedostojen in žaljiv do ljudi, ki so zaposleni v javnem sektorju, to je šolah, vrtcih, zdravstvenih domovih, bolnišnicah, policijskih postajah, knjižnicah, muzejih, gledališčih, vojašnicah in drugih ustanovah," je v današnjem odzivu zapisal predsednik Pozitivne Slovenije (PS) Janković.
Meni, da koaliciji, ker da ne zna ustvarjati nove vrednosti, ostaja le "rezanje in razkrajanje tistega, kar je v naši družbi kakovostnega", to pa je po Jankovićevih besedah sistem solidarnosti, ki ga med drugim omogočata javno šolstvo in javno zdravstvo, ki predstavljata večji del zaposlenih v javnem sektorju.
Sistem rezanja ne more biti pot izhoda iz krize, je prepričan Janković, ampak le pot do novih krivic, ki da jih je koalicija ustvarila že z zakonom za uravnoteženje javnih financ in z "ideološkim obračunom" s 26.000 selektivno izbranimi upokojenci.
Vizjak sindikate poziva k "umiritvi strasti"
Predlog o šestih mesecih poskusnega dela že umaknili
Glede na kompromisno rešitev naj bi poskusno delo lahko trajalo do šest mesecev, glede tega pa je Štrukelj za Dnevnik.si danes povedal, da je ta predlog že umaknjen. Prvotni predlog je sicer predvideval petmesečno poskusno obdobje. V tem času bi delodajalec lahko odpovedal pogodbo o zaposlitvi brez navajanja razloga, odpovedni rok pa bi bil 14 dni. Sindikati so že za ta predlog upali, da ga bodo glede na nezadovoljstvo obeh strani umaknili.
Nov predlog zakona o delovnih razmerjih po petkovih pogajanjih naj ne bi več vseboval enotne pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. S to so bili nezadovoljni tako delodajalci kot delojemalci. Nov predlog zakona naj bi tako le spremenil že obstoječe pogodbe za določen in nedoločen čas.
V kompromisnem predlogu naj bi ministrstvo delodajalcem prisluhnilo na področju odpovednih rokov, sindikatom pa na področju odpravnin. Kot rečeno, se glede na prvotni predlog odpovedne roke skrajšuje z največ 90 na največ 60 dni, odpravnine pa z ene petine osnove za vsako leto dela pri delodajalcu na eno četrtino. Tako kot zdaj bi bila osnova povprečna mesečna plača v zadnjih treh mesecih.
Nekatere predlagane rešitve naj bi imele le malo možnosti za soglasje – ključna naj bi bila povezava s predlogom zakona o urejanju trga dela, ki je prav tako del reforme. Ta sicer predvideva nižja nadomestila za brezposelnost in krajši čas njihovega prejemanja, na kar bodo sindikati v luči skrajševanja odpovednih rokov in nižanja odpravnin težko pristali.
