Toda s proračunom se ne bo podražil samo odvoz smeti oziroma javna higiena, ampak bodo z dvigom DDV dražji tudi časopisi in revije, uporaba športnih objektov, hrana za male živali, storitve čiščenja oken, frizerske storitve ter dobava lončnic, sadik in rezanega cvetja. »Tisti, ki kdaj kupijo časopis, bodo tega plačali malo dražje, in tisti, ki kdaj ženi namesto časopisa kupijo šopek rož, prav tako,« je včeraj poskušal biti duhovit minister.

Ukrepi bodo bolj boleči, kot je poskušal predstaviti minister

Toda tako neboleče, kot je to poskušal predstaviti Šušteršič, vendarle ne bo. Komunalne storitve denimo se bodo za marsikatero gospodinjstvo krepko podražile, še posebej če upoštevamo, da bo vlada v kratkem spremenila sistem regulacije teh cen in jih v bistvu odmrznila. V številnih občinah se namreč že dalj časa napoveduje, da nameravajo možnost za podražitev komunalnih storitev izkoristiti.

Na drugi strani dvig DDV, ki naj bi prinesel 70 milijonov evrov, ni edini novi oziroma višji davek, ampak le eden izmed mnogih ukrepov, s katerimi namerava vlada v proračunu zagotoviti za četrt milijarde evrov več prilivov. Med te spadajo tudi sprememba dohodninskega sistema (50 milijonov evrov), uvedba davka na vse finančne storitve (50 milijonov), zvišanje okoljskih dajatev (20 milijonov), sprememba pri davku na motorna vozila (med 20 in 25 milijoni), večje obremenitve dražjih vozil, objava davčnih dolžnikov... Več prihodkov iz naslova dohodnine si vlada obeta tudi od prepolovitve posebne olajšave za študentsko delo, odprave olajšave za čezmejne dnevne delovne migrante in uvedbe cedularne obdavčitve prihodkov od najemnin v višini 25 odstotkov.

Ker 250 milijonov evrov višji prilivi v 9,5-milijardnem proračunu predstavljajo le 2,63 odstotka, je vlada globoko zarezala tudi na odhodkovni strani. Po predlogu proračuna se mora masa za plače v javnem sektorju znižati za pet odstotkov, kar bi po Šušteršičevi oceni pomenilo približno 200 milijonov evrov.

Vendar minister pri tem ni omenil, da bodo znižane plače pomenile tudi nižje dohodninske prilive in manjše prispevke ter seveda tudi nižjo porabo (kar smo z zakonom za uravnoteženje javnih financ po letošnjem juniju že izkusili), kar vse učinek znižanja plač po naših izračunih zmanjša za približno polovico – na sto milijonov evrov. Vlada namerava to doseči z odpuščanji, nižanjem plač, upokojitvami, premestitvami in prerazporeditvami znotraj tarifnega sistema, izbiro sredstev pa prepušča predstojnikom državnih organov, direktorjem šol, bolnišnic in drugih javnih zavodov oziroma ustanov, rektorjem univerz, skratka, kot je poudaril tudi minister Šušteršič, znižanje mase plač ne bo doletelo samo državne uprave, temveč celoten javni sektor oziroma 160.000 zaposlenih. Glede krčenja odhodkov je še poudaril, da je vlada dosegla tudi dogovor z občinami o znižanju povprečnine za leto 2013 za 3,3 odstotka, medtem ko naj bi se učinki pokojninske reforme po njegovih besedah poznali že v naslednjem letu. Vendar Šušteršič tudi včeraj ni povedal, na koliko ocenjuje njen učinek. Po ocenah poznavalcev ta v prvem letu ne more biti višji od 30 milijonov evrov.

Dodajmo še, da večji izdatki za investicije iz proračunskih sredstev niso predvideni, kar je sicer že v torek v državnem zboru poudaril premier Janez Janša. Vlada tako načrtuje za 600 milijonov evrov več sredstev iz evropskega proračuna.

Proračunski odhodki naj bi bili naslednje leto za pol milijarde evrov višji od letošnjih, določenih z junijskim rebalansom proračuna, za očitno še nekaj več, skoraj 600 milijonov evrov pa naj bi bili višji tudi prilivi, saj je rebalans letošnjega proračuna predvidel 7,9 milijarde evrov prihodkov. Toda triodstotni primanjkljaj, kakršnega načrtuje za leto 2013, je vlada predvidela že z rebalansom za letošnje leto, tega cilja pa očitno ne bo dosegla.