Kot so zapisali na Komisiji za preprečevanje korupcije, so v zadnjih mesecih že večkrat opozorili na potrebo po bolj premišljenem sprejemanju različnih zakonskih rešitev. Nosilci izvršilne in zakonodajne oblasti po njihovem mnenju v preteklosti namreč niso vedno izkazali talenta za iskanje domišljenih rešitev in vključevanje civilne družbe ter strokovne javnosti.

"Hkrati se je vzpostavil sistem nesorazmernega vpliva parcialnih in netransparentnih interesov na oblikovanje zakonodaje," so zapisali. Prav zaradi tega po njihovem mnenju živimo v državi, ki je na posameznih področjih že nekaj let po eni strani pravno izrazito prenormirana, zapletena in zbirokratizirana, po drugi strani pa prepletena s posameznimi pravnimi nejasnostmi in vrzelmi, ki predstavljajo očitna korupcijska tveganja in tveganja za zlorabo predpisov.

V zadnjih mesecih se je situacija poslabšala

Po mnenju komisije se je situacija na tem področju v zadnjih mesecih še dodatno poslabšala. Kriza sicer v posameznih primerih zahteva hitre odgovore in rešitve, zato je sprejem zakonov po nujnem ali skrajšanem postopku lahko tudi upravičen, vendar pa morajo za to biti izpolnjeni določeni pogoji, opozarjajo na komisiji.

"Glede mnogih zakonov, ki zadnje mesece po bližnjicah najdejo pot do objave v uradnem listu, ti pogoji niso izpolnjeni. Resolucija o normativni dejavnosti se ne spoštuje, večkrat pa so po tej poti sprejeti tudi zakoni oziroma spremembe zakonov, ki jih je težko opredeliti kot nujne protikrizne ukrepe," so zapisali.

Komisija zato opozarja, da spremembe mnogih predpisov po nujnem postopku brez prepričljive obrazložitve ter pomanjkanje javnega, strokovnega, pa tudi medresorskega usklajevanja lahko predstavljajo "zdravilo, ki je enako ali bolj nevarno od bolezni, ki jo hočemo zdraviti". Predvsem pa po mnenju komisije odpirajo vrata korupcijskim tveganjem in netransparentnosti, ki jih mnogi od zakonodajnih predlogov želijo odpraviti.

Na hitenje pri sprejemanju zakonov opozarja tudi Šoltes

Na hitenje pri sprejemanju zakonov pa se je odzval tudi predsednik računskega sodišča Igor Šoltes. Poudaril je, da je bilo v obdobju med sredino oktobra 2008 do sredine julija 2009 po podatkih raziskovalnega oddelka državnega zbora dobrih 82 odstotkov zakonov sprejetih po nujnem in skrajšanem postopku in slaba dvajsetina (17,8 odstotka) po rednem postopku.

"Zaskrbljujoč pa je predvsem trend zadnjega obdobja, saj je bilo v obdobju od 21. decembra lani do 20. julija letos že kar 95 odstotkov vseh zakonov sprejetih po nujnem in skrajšanem postopku," je zapisal Šoltes.

Opozoril je, da sprejemanje zakonov ni namenjeno samemu sebi ali zgolj izpolnjevanju zavez mednarodne skupnosti, temveč tudi uravnavanju notranjih razmerij, kar zahteva ustrezno oceno stanja opredelitev ciljev, ki naj jih posamezen zakon doseže in analizo doseženih učinkov.

"Neobstoj spremljanja učinkov zakonov nas vodi v notranjo neharmonizacijo pravil, ki ustvarja pravno negotovost in zmedo. Dodaten pospešek pa temu doda naglica, s katero se spreminjajo in sprejemajo predpisi, brez zadostne vključitve javnosti in stroke," je poudaril Šoltes. Zato je po njegovem mnenju smiselno pozvati pravno stroko, naj z vso svojo avtoriteto zavaruje temeljne postulate vladavine prava, kamor sodi tudi spoštovanje pravila, da sta nujni in skrajšani postopek sprejemanja zakonov izjemi in ne pravilo.