Koalicijske stranke so na seznam storitev, ki se jim ukinja nižja stopnja DDV, naknadno dodale tudi frizerske storitve, z njega pa so črtale kmetijski repromaterial, semena, sadike in fitofarmacevtska sredstva, čeprav so sprva nameravale tudi tem kategorijam blaga DDV povišati na 20 odstotkov. DDV pri živilih bo predvidoma ostal znižan, prav tako pri turističnih nastanitvah, kulturi...

Vlada pričakuje, da bo zahvaljujoč tem spremembam na leto pobrala okoli 60 milijonov evrov več davka iz naslova DDV, od tega 20 milijonov na račun časopisov in periodike, 30 milijonov na račun višjega DDV za komunalne storitve, 10 milijonov pa na račun preostalih kategorij. Novelo zakona o DDV naj bi vlada v državni zbor poslala po rednem postopku, zato naj bi jo poslanci z morebitnimi dopolnili še popravili. Ena od opcij v fazi priprave zakona je bila ta, da bi pri vseh kategorijah blaga in storitev, ki imajo nižjo, 8,5-odstotno stopnjo DDV, le-to povišali na deset odstotkov. Po naših informacijah tudi napovedana ukinitev nižje stopnje za DDV za časopise še ni dokončna. Zanjo se v koaliciji ogrevata predvsem stranka SDS in finančni minister Janez Šušteršič, ki naj bi potrebo po njej utemeljil z besedami, da je šel mimo kioska s časopisi, a tam ni videl nobene kulture.

V SLS proti, v DL bodo prisluhnili argumentom

Po besedah poslanca SLS Romana Žvegliča, ki je sodeloval na včerajšnjem zaključku koalicijskega usklajevanja, v njegovi poslanski skupini močno nasprotujejo dvigovanju DDV, podobno pa velja tudi v primeru dodatne obdavčitve tiska. "Še vedno nismo zadovoljni s predstavljenimi argumenti, zakaj bi dvigovali DDV za tisk, glede na to, da splošna praksa v Evropi kaže, da imajo nekatere države uvedene celo dodatne davčne olajšave," je pojasnil Žveglič. Za poslansko skupino SLS tako zadeva še ni zaključena, za zdaj pa velja, da napovedani ukrep nima njihove podpore.

Tako v največji kot v najmanjši vladni stranki informacij o dvigu DDV za tisk za zdaj ne komentirajo. Kot smo že poročali, naj takšnemu ukrepu ne bi bil naklonjen minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk, kar naj bi tudi izrazil prejšnji teden na vladnem odboru za gospodarstvo. Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša nam je tako prejšnji teden kot včeraj sporočil, da se njihova poslanska skupina do dviga DDV za tisk še ni opredelila. Kljub številnim pobudam in kritikam proti ukrepu velja podobno za Državljansko listo: "Ker bo zakon obravnavan po rednem postopku, bo dovolj časa za poslušanje nasprotnih argumentov. Če nas bodo prepričali, bomo koaliciji predlagali drugačne odločitve."

Poziv vladi: Ravno novinarji so odkrili številne nepravilnosti

Novinarski aktivi in uredništva večjega števila medijskih hiš so včeraj z javnim pismom pozvali vlado, naj nemudoma umakne načrtovani dvig DDV za časopise in revije, saj bi po njihovem mnenju predvideni ukrep na kratek rok v zaprtje vrat prisilil več manjših, predvsem lokalnih medijev, na srednji rok pa tudi večje medijske družbe. "To bi nedvomno vplivalo na kakovost informacij in drugih medijskih vsebin, ki jih tiskani mediji posredujejo bralcem, s tem pa bi se tudi zmanjšal obseg mnenjsko različnih zgodb oziroma pogledov, kar bi se zagotovo odrazilo na ustavno zagotovljeni pravici državljanov do obveščenosti," poudarjajo novinarji v svojem pozivu.

Ker so bili ravno mediji tisti, ki so v zadnjih letih odkrili številne nepravilnosti in sume nezakonitih dejanj, na podlagi katerih so bile sprožene tudi policijske preiskave oziroma so bile podlaga za delo organov pregona, novinarji zahtevajo od vlade, naj namesto dviga DDV omogoči razmere, v katerih bodo lahko vsi mediji brez pritiskov "od zunaj" opravljali svojo dolžnost, kot so to že storili v nekaterih državah EU. "Ne smemo pozabiti, da smo mediji in novinarji v službi javnosti oziroma državljanov in ne vsakokratne oblasti. Tako pa moramo razumeti tudi napovedani dvig DDV - kot napad na pravico do obveščenosti in svobodo izražanja," zaključujejo svoj dopis novinarji.