Vsak otrok v družini, v kateri je prisoten alkohol, je deležen psihološkega nasilja. To se lahko odraža na zelo različne načine, saj se tudi opiti odrasli obnašajo zelo različno. "Nekateri so kot klovni in se z otroki igrajo. V tem primeru otroci sicer na prvi pogled kažejo, da jim je to v redu, v resnici pa jim ni. To je milejša oblika. Potem pa je tista, ko pride roditelj domov in na glas govori ali se dere, lahko je celo nasilen do partnerja,“ je pojasnila predsednica društva Žarek upanja Nataša Sorko. Otrok je lahko zaradi psihičnega nasilja slabe volje, nezadovoljen in žalosten. V skrajnih primerih si želi pobegniti od doma, ker težko živi v takšnem okolju. Obstajajo tudi primeri, ko želi otrok staršem povedati, da v družini nekaj ni v redu.
"Oseba, ki postane odvisna od alkohola, na drugačen način vrši pritisk na otroka, kot če alkohola ne bi bilo. Prisotnost zlorabe alkohola v družini otroka dokaj močno prizadane in določi," je dejala terapevtka na Enoti za zdravljenje odvisnih od alkohola Anica Pišl.
Skrivanje težave je ena izmed obramb
Sorkova je pojasnila, da so odvisniki pogosto celo bolj nasilni, kadar niso pod vplivom alkohola. "Takrat imajo več težav sami s sabo, ker so nervozni, razdražljivi in razmišljajo samo, kako bodo prišli do alkohola. Takrat je lahko vse narobe. Kozarec je narobe postavljen, posoda ni pospravljena, naloga ni prav narejena."
Vsekakor je ob psihičnem nasilju najbolje čim prej poiskati pomoč. "Z osebnostnim spreminjanjem se stopnjuje tudi nasilje. Opiti očetje so do otrok žaljivi, podobno kot do žena. Pogosto izražajo ljubosumnost in nezaupanje do vseh članov družine. Okoli 70 do 80 odstotkov nasilnih dejanj v družini se zgodi pod vplivom alkohola," je dejala Pišlova. Ob iskanju občutka varnosti se drug partner pogosto še bolj poveže z otrokom, ki pa za tako odgovorne vloge še ni dovolj zrel. Otrok se lahko znajde v vlogi nadomestnega partnerja. V najslabšem primeru lahko prihaja tudi do spolnih zlorab. Velika težava je tudi, da predvsem mlajši otroci za klic na pomoč nimajo dovolj moči. Prav zato nasilje pogosto ostane skrito za štirimi stenami. "Vseeno pa v veliko primerih vsi sosedje vedo, kaj se dogaja. Skrivanje je ena izmed obramb, ki jo razvijejo te družine," je pojasnila Sorkova.
Otroci žrtve nasilja pogosto zanemarjajo socialne stike. (Foto: Luka Cjuha, fotografija je simbolična)
Otroci na psihično nasilje reagirajo različno
Nataša Sorko je dejala, da je veliko odvisno tudi od tega, kako se drugi odrasli roditelj vede do otroka. "Tudi če pride eden opit in je drug zaradi tega nervozen ali slabe volje, to seveda predstavlja psihološko nasilje, ki ga otroci prevzamejo nase. Če imajo kakšne mlajše bratce ali sestrice, pogosto pretirano skrbijo zanje. Postavijo se v vlogo starša in poskušajo mlajšega obvarovati pred nastalo situacijo." Celo otroci v isti družini nimajo enakih izkušenj in težav, pa je dejala Pišlova. "Določene družine z odvisnim članom, ki se še zelo trudi ohranjati optimalne odnose s partnerjem in z otroki, dolgo ohranjajo funkcionalnost. Otroci lahko v tem času tudi odrastejo. V nekaterih družinah pa ni tako. Bolj kot družina dopusti uživanje alkohola, dalj časa se odvisnost razvija in se stopnjuje,“ je še pojasnila.
Pri otrocih se posledice težav v šoli kažejo pri učnem uspehu, zelo pogosto tudi v vedenju. Ti otroci so manj obvladljivi in prilagodljivi. Otrok, podvržen psihičnemu nasilju, je lahko tudi pretirano zaprt vase, ne govori in se ne druži z vrstniki. "Otroci gredo navadno v dve skrajnosti. V neprimerno vedenje in neuspeh v šoli, ali pa se usmerijo v svoje talente. Če jih starši vsaj malo podprejo, so lahko zelo uspešni na svojem področju. Otroci z družin z odvisnostjo manj hodijo po sredini, saj gredo v ekstreme," je pojasnila Sorkova.
"Bolj opremljeni otroci poskušajo sami poskrbeti zase in se zanesejo le nase, bolj plahi otroci se umaknejo vase. Okolica jih oceni kot 'pridne' in nezahtevne," je pojasnila Pišlova. Pogosto krivijo zdravega starša, da ne uredi razmer, a tega ne pokažejo direktno. V teh družinah dnevnih rutin zaradi nepredvidljivosti ni, zato se poveča občutek nevarnosti, otroci postajajo zaskrbljeni in tesnobni. Starši pogosto podcenjujejo njihove sposobnosti, zato na vseh področjih dosegajo slabše rezultate, kot bi jih lahko. Prihaja do laži in izogibanja. Mnogi tudi prehitro odrasejo.
"Kasneje so bolj občutljivi za nastanek odvisnosti ali depresije. Povzamejo tudi vzorec reševanja težav po starših. Pogosteje se otroci alkoholikov tudi sami poročijo s partnerji, pri katerih se kasneje razvije odvisnost," je dejala Pišlova. Tako travmi iz otroštva ni videti konca.
