Dr. Ivan Štuhec, ki je konferenco vodil, je pojasnil, da so rezultate testa na inštitutu dobili včeraj po 14. uri; za dr. Rodeta jih je prevzel slovenski duhovnik v Münchnu Janez Pucelj, za Petra Stelzerja pa njegov odvetnik. Del novinarskega gradiva je bila tudi kopija izvedenskega mnenja inštituta, ki so ga podpisali prof. dr. M. Graw, dr. D. Schmid in dr. K. Anslinger. Rodetova odvetnica Nina Zidar Klemenčič je pojasnila, da so glede izvedbe analize pristali na vse pogoje Stelzerjevega odvetnika. Peter Stelzer je svoj zorec, bris ustne sluznice, »samovoljno« oddal 4. septembra, dr. Rode pa 24. septembra.
Kardinala Franca Rodeta je rezultat seveda razveselil. Kot je dejal, je vesel, da je tak, kakšnega je »predvideval, pravzaprav vedel že od samega začetka«. Poudaril je, da je vesel za sorodnike, prijatelje, duhovnike in vernike celotne Cerkve na Slovenskem ter da upa, da jih bo rezultat dodatno utrdil v zvestobi veri in Cerkvi. Vsa zgodba, zlasti njen medijski odmev, pa ga je zelo prizadela. »Ni besed, s katerimi bi lahko opisal tesnobo, ki se me je polastila, občutje ujetosti in zavrženosti, ki se mi je vsiljevala dan in noč,« je svojo prizadetost novinarjem opisal Rode in jim prebral tudi nekaj odlomkov iz odprtega pisma prijateljem. Med drugim je zapisal: »To, kar sem doživljal, je bila zame ena najbolj bolečih preizkušenj v življenju. Niti izguba domovine, ko mi je bilo deset let, me ni tako globoko prizadela. (...) V mislih sem blagroval svoje pokojne starše, da niso priča tej sramoti. (...) Čeprav so očitki neresnični, te vendarle teži misel, da mnogi morda verjamejo in da je bilo v verno ljudstvo zasejano seme dvoma v predstavnike Cerkve. (...) Edino, kar dominira, je moreča navzočnost obtožbe, ki jo je nekdo izrekel nad teboj. Niti Mozart te ne more potolažiti«. Kot je še dejal, je šel »v ta boj za čast Cerkve, svoje dobro ime in čast Slovenije«. Zahvalil se je vsem, ki so mu stali ob strani: med njimi sestram klarisam in karmeličankam, duhovnikom, papežu in kardinalom Bertoneju in Sodanu pa bivšemu nunciju Santosu Abrilu, Bozaniću, duhovnikom, nadškofu Stresu, škofu Štumpfu... Zahvalil se je tudi predstavnikom medijev, ki so o zadevi poročali objektivno, še posebno novinarju TV Slovenija Sekumadyju Condeju, ki mu je, kot je dejal, edini od vseh novinarjev izrazil sočutje.
Časnik Delo in novinarja Dejana Karbo pa bo kardinal tožil, je napovedala njegova odvetnica. Zasebno kazensko tožbo pripravlja zoper novinarja, civilno tožbo pa zoper časnik pa tudi zoper Karbo, ki naj bi »ravnal vsaj malomarno, če že ne naklepno«. Odgovorna urednica Dela Romana Dobnikar Šeruga je včeraj poudarila, da je bilo vse, kar so zapisali, utemeljeno in da so predstavili navedbe obeh strani. Menila je tudi, da bi lahko kardinal Petrovo domnevo potrdil ali zanikal že pred objavo prvega članka, če bi pravočasno odgovoril na Delova vprašanja, za kar je bil zaprošen. K temu dodajmo, da je Rode govorice o svojem domnevnem očetovstvu kot neresnične zavrnil že v zahtevi za popravek, ki jo je poslal 7. avgusta (pred objavo najbolj obremenjujočega članka), a je Delo ni želelo objaviti.
Peter Stelzer je prek Rodetove odvetnice sporočil, da rezultate preiskave sprejema, kardinalu Rodetu se je zahvalil za pripravljenost, da se zadeva reši, in se mu opravičil za vse nastale okoliščine v zvezi z zadevo. Predsednik SŠK nadškof Anton Stres pa je na poti iz tujine poslal SMS-sporočilo: »Za slovenske škofe rezultati DNK niso nobeno presenečenje. Naše zadovoljstvo, da bo gospodu kardinalu povrnjeno dobro ime, pa greni zaskrbljenost zaradi stanja slovenske medijske kulture, da dopušča tako eklatantno teptanje človekove pravice do dobrega imena.« Dr. Rode je konferenco zapustil po svojem nastopu, zato mu novinarji niso mogli postaviti nobenega vprašanja.
