Janko Veber je želel pojasnila o delovanju Slovenskega državnega holdinga, Janija Möderndorferja je zanimalo, kako bo z odpuščanjem javnih uslužbencev, Matej Tonin pa je vprašal, kakšni infrastrukturni projekti so predvideni.
Kako bo vlada zagotovila večjo transparentnost upravljanja z državnim premoženjem?
Janko Veber (Socialni demokrati) je želel izvedeti, kako namerava vlada zagotoviti večjo transparentnost upravljanja z državnim premoženjem. Janez Janša mu je odgovoril, da verjame, da so v preteklih dneh že dobili odgovore na ta vprašanja. "Danes imamo netransparentno, nejasno, nekredibilno stanje pri upravljanju z državni premoženjem, tudi poslovni rezultati družb so temu podobni," je svoj odgovor pričel Janša.
"Vse prodaje državnega premoženja v času mojega prejšnjega mandata so bile uspešne. Za deleže, ki smo jih takrat prodali, smo dobili pet- do desetkrat več, kot pa so danes vredni deleži, ki so po treh katastrofalnih letih pod vlado vaše stranke ostali neprodani v teh istih družbah," je dodal Janša.
"Doslej je bil nadzor nad upravljanjem državnega premoženja praktično onemogočen. V DZ praktično nismo nikoli vedeli, kaj se s tem dogaja. Če se je vedelo, kaj dela Kad, se ni vedelo, kaj dela Sod, če se je vedelo, kaj dela Aukn, se ni vedelo, kaj delajo drugi lastniki," je nadaljeval Janša in zagotovil, da odslej ne bo tako.
"Dela se na pamet"
Veber je postavil dodatno vprašanje. Poudaril je, da se pri prodaji državnega premoženja dela na pamet. Vprašal ga je, kako bodo uskladili delovanje Kada in Soda. SD skrbi tudi, ker ni podatkov, kako bo to potekalo. "Tako holding kot družba za upravljanje slabih terjatev pri bankah kažeta na to, da ne želite nadzora računskega sodišča," je med drugim opozoril. "Ali boste razrešili državnega sekretarja Krušca, če se izkaže, da je nezakonito deloval, in če se izkaže, da je deloval pod naročili finančnega ministra, boste razrešili tudi njega," je še vprašal.
"Sedanja vladna koalicija je upoštevala 11 predlogov glede Slovenskega državnega holdinga," je odgovoril Janša in v nadaljevanju naštel, kateri so to bili. "11 pomembnih predlogov, ki so bili pripravljeni s strani opozicije, smo upoštevali. Ne razumemo, zakaj zdaj nasprotovanje," je zaključil.
"To, kar ste našteli, deloma drži, ključni del, ki ga niste omenili, pa ne drži. Vlada ima še vedno popoln nadzor nad holdingom, dobila pa ga bo tudi po danes sprejetemu zakonu o slabi banki," mu je odgovoril Veber. "Dejstvo je, da prihaja obdobje, ko niti soglasje vlade niti soglasje državnega zbora ni potrebno," je nadaljeval. "Še vedno obstaja možnost, da se kaj proda pod mizo," je opozoril in spomnil tudi, da ni bilo nobenih pojasnil, kje bo prednost holdinga.
Janša napovedal zmanjševanje mase plač v javnem sektorju
Jani Möderndorfer (Pozitivna Slovenija) je premierja vprašal, koliko javnih uslužbencev bo v okviru dodatnih varčevalnih ukrepov odveč "ob vseh napovedih vlade" in "kje so kriteriji, ki odločajo o tem, kdo ostane in kdo mora oditi".
Pred tem je spomnil še na kadrovanje vlade. Na to je Janša odgovoril, da je Mestna občina Ljubljana "en tak super primer" nepolitičnega in strokovnega kadrovanja in se mu opravičil, ker vlada meni, da na vodilnih mestih v številnih institucijah niso ljudje, ki bi upravičili svojega zaupanja. Če bi ga, Slovenija ne bi bila v takšni situaciji, v kakršni je, je menil predsednik vlade.
Premier Janša je pojasnil, da se je v zadnjih časih zmanjšalo število dovoljenj za tujce kot tudi število delovnih mest v gospodarstvu. Ob tem pa je naraslo število zaposlenih v javnem sektorju. Smo v situaciji, v kateri gre za kontinuirano vrtanje v javne finance, je povedal Janša in dodal, da bo vlada prisiljena zmanjšati stroške dela v javnem sektorju glede na pretekla leta.
"Vlada bo prisiljena zmanjšati mase plač v javnem sektorju, ne govorimo le o odpuščanju. So tudi druge možnosti, druge rezerve," je na poslansko vprašanje odgovoril Janša. Ponekod bo vseeno potrebno odpuščanje, je dodal, vendar je to po njegovem zaenkrat še obvladljivo brez večje drastičnosti.
Na Janševo napoved o zmanjšanju mase plač v javnem sektorju so se sindikati že odzvali v odprtem pismu.
Predloga proračuna za prihodnji dve leti do konca leta
Möderndorfer ga je opozoril, da potrebuje odgovor na vprašanje, ki ga je zastavil. "Zanimajo me kriteriji in vodila pri odpuščanju," je ponovil. "Vi veste nekaj, česar mi ne vemo, pa bi morali biti s tem seznanjeni," je opozoril.
"Vlada res še ni predlagala proračunov za prihodnji dve leti, ker nismo hoteli ocenjevati stanja po spomladanskih kazalcih, saj smo vedeli, da bo jeseni slabše. (...) Slovenija bo pred koncem leta dobila predloge proračuna za prihodnji dve leti," je zagotovil Janša.
Glede kadrovanja je Möderndorfer opozoril na primer zaradi zlorabe položaja pogojno obsojenega Marjana Hrvatina (o tem smo na Dnevniku avgusta obširno poročali). Zdi se mu tudi žalostno, da je premier primerjal delovanje vlade z ljubljansko občino. Janša je razložil, da je bil Hrvatin na pogojno obsojen zaradi presega 40 evrov, ki jih je imel na službeni kartici in da zaupa ministru, da je pri njegovi izbiri izbral tisto, ki je bilo trenutno najboljše na voljo.
Kakšne infrastrukturne projekte lahko pričakujemo?
Mateja Tonina (Nova Slovenija) so zanimali infrastrukturni projekti, ki jim bo vlada v prihodnjih mesecih posvetila posebno pozornost. "Jasno je, da zaradi slabega stanja v gospodarstvu večjih investicij ne bo," je odgovoril Janša. "Slovenija bo do leta 2020 še vedno dobivala več, kot bo prispevala v evropski proračun," je poudaril in dodal, da je v njihovem interesu, da ta denar ne ostaja neporabljen, temveč da se ga vlaga. Napovedal je večje postopke privatizacije državnega premoženja. Omenil je 35 razvojnih projektov, večinoma v povezavi z infrastrukturo. "V tem času prioritete v veliki meri določa možnost financiranja. To bodo projekti, ki jih bo možno financirati iz evropskih sredstev in koncesij ter tistih, ki jih bo možno financirati iz tujih investicij," je dodal Janša.
Tonin mu je odgovoril, da se je v zadnjem času v medijih veliko govorilo o projektu Emonika. Zanimalo ga je, kako na ta projekt gleda premier. "To je projekt, ki ni zahteval javnih vlaganj oz. zelo majhen del v obliki vrednosti zemljišča. Nova železniška postaja iz spremljajoči objekti bi že morala biti zgrajena, nato pa so se pričele komplikacije, ko je MOL dvignila komunalni prispevek," je odgovoril premier in pri tem poudaril, da MOL "ni želela konkurence trgovskemu centru Stožice, ki pa ga seveda tudi še ni". Vlada bo na eni od prihodnjih sej razpravljala o tem in skušala prispevati, je dejal, pri tem pa apeliral tudi na MOL, da prispeva k skupni blaginji, saj tudi Ljubljana "potrebuje spodobno železniško postajo". "Projekt Emonika je ena od žalostnih zgodb iz dolgega seznama zamujenih priložnosti," je odgovoril Janša in poudaril, da se je to "zaradi nagajanja" izpustilo.
Premier na vprašanja poslank in poslancev navadno odgovarja v začetku rednih mesečnih plenarnih sej, vendar bo tokrat izjemoma nastopil na koncu seje, ker se je v začetku prejšnjega tedna mudil na obisku v ZDA.
Virant nadaljevanje seje in sprejem zakona o slabi banki preložil na jutri
Septembrsko sejo bodo poslanci sklenili s pričakovanim sprejemom zakona, s katerim bodo ustanovili posebno družbo, na katero se bodo v zameno za obveznice s poroštvom države prenesle slabe terjatve bank. Teh je po ocenah finančnega ministra Janeza Šušteršiča za okoli šest milijard evrov, jamstva države za izdane obveznice pa se bodo z zakonom določila v višini do štiri milijarde evrov. Poslanci Pozitivne Slovenije so napovedali obstrukcijo tega dela seje, nato pa se je predsednik DZ Gregor Virant odločil za njeno prekinitev in nadaljevanje jutri.
DZ je zakon v drugi obravnavi sprejel brez glasov opozicijskih poslancev, ki so opozarjali, da z ustanavljanjem slabe banke ne bi smeli hiteti, ter da se z njim vzpostavlja vzporeden pravni sistem. Da bi morali razmisliti tudi o drugih rešitvah, menijo tudi v Banki Slovenije.
