Strokovni program, v sklopu katerega bodo predstavniki države, stroke, civilne družbe, gospodarstva in obiskovalci vse do srede razpravljali o aktualni problematiki, so odprli s plenarnim delom z naslovom Prihodnost Slovenije kot dolgožive družbe. Ta del je povezoval dr. Samo Zupančič z Zveze društev upokojencev Slovenije. Kot je povedal, se v Evropi, pa tudi Sloveniji pričakovana življenjska doba zanesljivo povečuje, ob manjšanju natalitete, pa se to skupaj odraža v staranju prebivalstva in posledičnemu pomanjkanju delovne sile. Problematiko je prisotnim še nekoliko natančneje obrazložil dr. Jože Sambt z Ekonomske fakultete UL.
Zadnji rok, da se začnemo pogovarjati in iskati sinergijo
Sonja Bercko z inštituta za razvoj človeških virov Integra je med drugim opozorila, da so velike spremembe že tukaj. "Naša družba se je v marsičem razvila – antropološko, sociološko, psihološko, sistem pa je še vedno ne dohaja," je poudarila Berckova. Dodala je, da se z vsako generacijo spremenijo vrednote družbe. "Treba se je pričeti razvijati, se učiti od novih generacij in seveda drug od drugega," je povedala.
"V desetih letih se je svet popolnoma spremenil. Ta generacija je aktivno delala. Zdaj se bo upokojevala. Niti približno ne bo pri miru. Želela bo več, hotela bo biti udeležena, participativna, aktivna. Tukaj je resnično zadnji rok, da se začnemo pogovarjati, dogovarjati, iskati sinergijo," je prepričana Berckova. "Ta sinergičnost med generacijami se pričenja krepiti v skupnih projektih, skupnem dojemanju zadovoljevanja potreb," je dodala.
12. Festival za tretje življenjsko obdobje si je ogledal tudi predsednik RS Danilo Türk. (foto: Ana Čefarin)
"Če se ne slišimo, se tudi srečali ne bomo"
Kot je za Dnevnik.si pozneje zaupala Berckova, je prepričana, da je treba narediti forume za sinergično izmenjavo. "Forume, kjer bi iskali neke skupne projekte, skupne potrebe, ki jih bomo skupaj zadovoljevali. In nekako stopali drug proti drugemu in se učili drug od drugega. Tukaj ne more ena sama generacija postavljati nekih pravil. Vsaka generacija prinaša resnično svoje arhetipe in skozi jezik razume življenje drugače. Če se mi tukaj ne slišimo, se tudi srečali ne bomo. Ko pa se skupaj udejstvujemo za naše skupno dobro, pa mislim, da se lahko najdemo. Lokalni projekti, nacionalni projekti, evropski projekti … Denarja je po mojem mnenju dovolj, mislim, da samo nismo dovolj pogumni za to, da bi skupaj stopali naprej in da bi si to upali,“ razmišlja Berckova. Dodaja, da ji ni všeč, da se ponovno izoliramo. Ob številnih dnevnih centrih za starejše in mladinskih centrih namreč pogreša kakšne skupne prostore za različne generacije.
Na festivalu več kot 150 razstavljavcev
Na tridnevnem festivalu za tretje življenjsko obdobje se sicer predstavlja več kot 150 razstavljavcev z različno ponudbo aktivnosti, izdelkov in storitev, namenjenih izboljšanju kakovosti življenja starejših in ohranjanju njihove aktivnosti, sporočajo iz Zveze društev upokojencev Slovenije.
"Ravno sem prišla, pa prvič sem tukaj," nam je zaupala sveže upokojena Mojca Murnik. "Prišla sem, da vidim stvari, zbrane na enem mestu – o tem sem slišala po radiu. Kakšnih velikih pričakovanj nimam, če pa je tu kakšna zadeva, ki bi me zanimala, pa toliko bolje."
"Festival mi je zelo všeč. Že kar nekaj let se ga z ženo udeležujeva. Malo si ogledava, kaj zanimivega kupiva, malo povprašava," pa nam je povedal Jože Dovjak, ki se je s soprogo pripeljal iz Zasavja.
Na festivalu so se predstavile tudi folklorne skupine. (foto: Bojan Velikonja)
Slovensko prebivalstvo se stara
V Sloveniji se sicer delež starih 65 let ali več vztrajno povečuje. V začetku osemdesetih let 20. stoletja je znašal 10 odstotkov, leta 2004 pa je po podatkih državnega statističnega urada že presegel 15 odstotkov. Prav tako se od sredine devetdesetih let povečuje število starih nad 80 let in stoletnikov.
Število starejših se povečuje v vseh državah. Do sredine 21. stoletja bo po pričakovanjih skoraj vsak deseti prebivalec star več kot 80 let.
Združeni narodi so 1. oktober za mednarodni dan starejših razglasili leta 1990.
