Medtem ko so se bolj posvečali vprašanjem bančne unije v EU in s tem povezanimi vprašanji – denimo glede enotnega nadzornega mehanizma nad vsemi 6000 bankami v območju evra, pa sta svoja pogleda o vplivu morebitne slabe banke na fiskalni položaj Slovenije za Dnevnik podrobneje pojasnila nekdanji guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari ter predsednica uprave SKB Banke Cvetka Selšek.
»Kapitala v tem trenutku ni, ukrepati pa je treba«
»Na tak način bomo prevzeli več dolga, kot bi bilo nujno potrebno,« je glede slabe banke v Sloveniji dejal Gaspari. Z dokapitalizacijo bi država nase prevzela manj kot v primeru, da nase prevzame aktivo bank. Po njegovem je neposredna dokapitalizacija boljša rešitev, še posebno v kombinacijah s posebnimi finančnimi oziroma investicijskimi družbami na eni strani (na te bi se prenesle delnice, ki so jih banke morale prisilno prevzeti od nekaterih podjetij) ter s posebnimi oddelki znotraj bank, ki bi se ukvarjali s slabimi naložbami, na drugi. Cvetka Selšek pa je dejala, da vlada objektivno nima drugih možnosti, kot je ustanovitev slabe banke. »Kapitala v tem trenutku ni, ukrepati pa je treba.
Dokapitalizacija bi bila boljša, če bi imeli denar, a ga nimamo. Drugega izhoda ni več,« je poudarila in dodala, da bi se morali vlada in opozicija v tem trenutku potruditi, da pripravita kakovosten zakon, ki za seboj ne bo puščal odprtih vprašanj. Gaspari je ob tem pripomnil, da je problem isti, saj država nima kapitala niti za slabo banko. »Od kod bo pa slaba banka plačevala obresti,« se je vprašal in poudaril, da ima država na voljo obveznice. »Kaj bo pa naredila s slabo banko? Garantirala bo njene obveznice, kar pomeni, da bo v najmanj prvem letu plačala vse obresti,« je prepričan nekdanji guverner. Selškova je še dodala, da mora imeti pri slabi banki v bodoče glavno besedo stroka, France Arhar iz Združenja bank Slovenije pa, da se pravi argumenti in izkušnje ne cenijo dovolj. »Domače diskusije okoli slabe banke so pregrete,« je pripomnil. Komisar za proračun in finančno načrtovanje Janusz Lewandowski je dejal le, da ta rešitev pri nas še ni sprejeta in da o njej še potekajo pogovori.
Ob tako pomembni razpravi o finančni prihodnosti evra in EU pa včeraj ni bilo mogoče spregledati, da je med gosti manjkal finančni minister Janez Šušteršič. Zakaj je svojo odsotnost opravičil, nam od finančnega ministrstva ni uspelo izvedeti.
Bančna unija še nedorečena
Predsednik Türk je izpostavil, da bi morala Slovenija ob svojih lastnih težavah imeti pred očmi širšo razvojno usmeritev EU ter pomembna vprašanja, ki se dotikajo vzpostavljanja evropske bančne unije. Ta naj bi začela delovati že 1. januarja 2013, a nejasnosti je še precej. Gaspari je dejal, da je zasnova reševanja krize na finančnem področju v EU še vedno nedomišljena, težava je tudi ta, da ni »resne koordinacije« med Evropsko centralno banko (ECB) ter Evropsko bančno agencijo (EBA), ki združuje bančne regulatorje iz držav EU. EBA po njegovem ni uspelo poenotiti načinov merjenja kreditnih tveganj, zato imamo denimo za enako kakovost kredita drugačno oceno v Avstriji ali Italiji. Tudi Selškova je poudarila, da ni enotnih meril za nadzorovanje tveganj. Arhar je opozoril, da v EU delujejo banke iz vsega sveta, vendar zanje baselski standardi ne veljajo. »Dovolj je le ena banka, da povzroči sistemsko tveganje in strah,« je izpostavil. Spomnil je tudi na dobičkonosnost: »Če ne bodo banke dobičkonosne institucije, nam ni izhoda. Če banke namreč ne delujejo normalno, celotni realni sektor šepa.«
Strah, ki ga je treba premagati
Ta je v Evropi po besedah Elemerja Tertaka, glavnega svetovalca generalnega direktorja direktorata evropske komisije za notranji trg in storitve, v 85 odstotkih odvisen od financiranja bank. In če se te znajdejo v težavah, je problem gospodarstva še toliko večji. Poudaril je, da predlog o bančni uniji še »ni tista končna in edina rešitev, ampak šele prvi korak pod pogojem, da fiskalna unija deluje«. Dodal je, da imajo določeni v EU »strah« pred tem, kar nastaja na bančnem področju, Türk pa, da se tudi v Sloveniji večkrat zbuja strah, ki pa ga je treba premagati. Proti bančni uniji je jasno spregovoril dr. Matjaž Nahtigal s koprske fakultete za management. Opozoril je namreč na centralizacijo, ki se dogaja v Evropi in ki vsem vsiljuje iste rešitve. Imamo diskurz na visoki ravni na eni ter armado 25 milijonov brezposelnih na drugi strani. Tudi »enotne bančne nadzornike«, do katerih prihaja, bi bilo treba nekako nadzirati, je poudaril.
Ob včerajšnji razpravi je postalo jasno, da bi se EU v tem trenutku, četudi krize ne bi bilo, pogovarjala o enih in istih težavah: to je o realnem gospodarstvu, o socialni krizi in tudi o politični krizi, ki je navzoča povsod. V preteklosti so se države prelahko zadolževale, zdaj bo pa morala Evropa z vse manj (zaposlenimi) mladimi dolgove odplačati. Še več: medtem ko nekatere projekcije govorijo o tem, kako bodo v naslednjih desetletjih iz revščine v srednji sloj po svetu prešle tri milijarde ljudi, pa je jasno, da se dogaja tudi obraten proces: srednji razred izginja in vse več je socialno ogroženih.
