Poleg krize in padca kupne moči se je z vinarji letos poigrala še narava, je za STA izpostavil predsednik uprave največjega pridelovalca vin v Slovenski Istri Vinakoper Nevijo Pucer. Zaradi suše bo pridelka od 40 do 50 odstotkov manj kot ob običajni letini. Letošnji letnik bo tako po količinah primerljiv z letnikom 2003, ki ga je tudi prizadela suša.

Na to, v kolikšni meri so bili prizadeti vinogradi, je bolj kot sortni izbor po Pucerjevih besedah vplivala lega in starost trt. Slabše so jo odnesle mlajše trte, vinogradi, zasajeni na višjih legah in v lapornatih tleh, manj prizadeti pa so bili tisti v dolinah ali zasajeni v težji, ilovnati zemlji.

S kakovostjo grozdja so zadovoljni, vendar tudi ta "ne prinese vsega", je opozoril Pucer. Kljub temu, da se bodo slabši prodaji, ki jo beležijo v zadnjih dveh letih, pridružile še manjše količine, ne nameravajo spreminjati pred leti začrtane strategije, ki je usmerjena v kakovostna vina višjega razreda.

Razmeram se bodo prilagodili z manjšo porabo in racionalizacijo. Poskrbeli bodo, da jim na prodajnih policah ne bo prehitro zmanjkalo vin, po katerih je na trgu trenutno veliko povpraševanje, zlasti malvazije in rumenega muškata. Zlasti pri teh, t.i. "deficitarnih izdelkih" razmišljajo o rahli korekciji cen, je povedal Pucer. Pri izdelkih, ki se slabše prodajajo, si te ne morejo privoščiti.

V Društvu vinogradnikov Slovenske Istre, ki združuje 234 manjših in srednjih vinogradnikov, beležijo okrog 60-odstoten upad pridelka. Suša je po ocenah predsednice društva Ingrid Mahnič najbolj prizadela zgodnje sorte, razmeroma dobro jo je odnesla malvazija, refošku pa sta pomagala zadnja dva septembrska dežja.

"Če nas je že morala prizadeti, nam je vsaj v toliko pomagala, da je kakovost dobra," je glede suše poudarila Mahničeva. Parametri za vse sorte so za zdaj dobri, kar obeta dobro kakovost vin.

V Slovenski Istri postajajo poletne suše že stalnica, zato bi bilo po mnenju Mahničeve nujno poskrbeti za ustrezno namakanje. Vodnih virov je dovolj, le izkoriščeni niso, je spomnila. Za posameznika je gradnja zbiralnikov prevelik projekt tako s finančnega kot z administrativnega vidika, zato bi bilo nujno poiskati celovite rešitve, je še dodala.

Letos pričakovan slabši pridelek koruze in krompirja

Slovenski pridelovalci koruze naj bi letos pospravili za 14 odstotkov manjši skupni pridelek koruznega zrnja in za desetino manjši pridelek koruzne silaže kot prejšnje leto, kažejo podatki državnega statističnega urada. Pridelovalci krompirja pa naj bi letos predvidoma pospravili skoraj za desetino manjši pridelek.

Po podatkih o pričakovanem povprečnem pridelku koruze za zrnje naj bi bil ta s 7,6 tone na hektar enak zadnjemu desetletnemu povprečju, povprečni pridelek silažne koruze pa naj bi bil z 41 tonami na hektar za štiri odstotke manjši od zadnjega desetletnega povprečja.

Zaradi poznejših, za rast, opraševanje in nadaljnji razvoj koruze neugodnih vremenskih razmer (suša, veter) pa se za letos pričakuje slabša letina, kot kažejo trenutni podatki. Za realnejše ocene o pridelku koruze je treba počakati na podatke o pričakovanih pridelkih po stanju 5. septembra, ki bodo objavljeni 26. oktobra.

Pridelovalci krompirja naj bi letos predvidoma pospravili za 8,8 odstotka manj pridelka kot v lanskem letu, vendar predvsem zato, ker je bil posajen na manjših površinah. Povprečni pričakovani pridelek naj bi bil s 26 tonami na hektar ena boljših letin v zadnjih desetih letih.

Statistični urad je podal tudi podatke o zgodnjih stebelnih sadnih vrstah. Med temi v intenzivnih sadovnjakih - češnjami, višnjami in marelicami - obsegajo češnje glede na površino največji delež, in sicer 72 odstotkov. Višnje zavzemajo osem odstotkov, marelice pa 20 odstotkov.

Površina s češnjami se je v zadnjih desetih letih povečala za 27 odstotkov, površina z višnjami pa se je v tem obdobju zmanjšala kar za 66 odstotkov. Skupni pridelek češenj je bil v intenzivnih sadovnjakih letos sicer za desetino manjši od lanskega, vendar je letošnji pridelek češenj kljub temu količinsko in tudi na enoto površine eden boljših v zadnjih desetih letih.

V intenzivnih sadovnjakih so dobro obrodile tudi višnje, saj je bil povprečni pridelek v tem letu z 8,7 tone na hektar največji v zadnjih dvajsetih letih. V intenzivnih sadovnjakih so letos dobro obrodile tudi marelice; skupni pridelek je bil še za dva odstotka večji od tudi dobre lanske letine. Letošnji pridelek jagod je bil skoraj za četrtino manjši od lanskega, predvsem zaradi manjših površin.

V ekstenzivnih sadovnjakih je bil v letu letošnji povprečni pridelek češenj na drevo po statističnih podatkih najmanjši v zadnjih dvajsetih letih. Podobno velja tudi za višnje v teh sadovnjakih, saj je bil tako skromen povprečni pridelek dosežen le še v letu 1997. Podatki o pridelku marelic pa kažejo, da je bila letošnja letina te zgodnje sadne vrste v ekstenzivnih sadovnjakih povprečna.