Seznami bodo poimenski in pripravljeni v obliki razredov po višini dolga. Na njih bodo tudi neplačniki socialnih prispevkov in tisti, ki Dursu ne predložijo obračuna davčnega odtegljaja za izplačilo plače ter nadomestila plače za predpretekli mesec. Zakon naj bi začel veljati s 1. januarjem prihodnje leto, prva objava neplačnikov pa je predvidena po treh mesecih od uveljavitve zakona.

Kot so nam povedali na ministrstvu za finance, želijo z objavo davčnih neplačnikov spodbujati prostovoljno plačevanje davkov in prispevkov za socialno varnost ter zagotoviti varnejše poslovno okolje. Ob tem so pojasnili, da že sedanja zakonodaja omogoča zavezancem, ki davka niso zmožni plačati zaradi objektivnih razlogov, denimo možnosti odpisa, odloga in obročnega plačevanja, in jih v tem primeru ne obravnava kot dolžnike. Prav tako na seznam ne bodo uvrščeni zavezanci, katerim je Durs odložil davčno izvršbo.

Na Hrvaškem dobili v dveh mesecih 12 milijonov evrov

Šušteršič je po seji vlade povedal, da je javna objava neplačnikov po izkušnjah drugih držav "največja spodbuda za poravnavanje davčnih obveznosti". Pri tem se je skliceval na Veliko Britanijo, Portugalsko, Belgijo, Češko, Madžarsko, Bolgarijo, Romunijo, Latvijo, Irsko, Grčijo, Hrvaško ter nekatere države v ZDA, na primer Kalifornijo, ki so takšen ukrep že uvedle. Konkretne ocene finančnih učinkov na finančnem ministrstvu niso pripravili, pričakujejo pa, da bo ukrep imel pozitivne učinke tako glede preventive kot kurative.

Izkušnje iz Hrvaške, ki je javne sezname neplačnikov uvedla konec julija, so vsekakor dobre. Po nedavnem poročilu hrvaškega ministrstva za finance je v slabih dveh mesecih davčni dolg poravnalo 1415 davčnih dolžnikov v skupni višini 90,5 milijona hrvaških kun oziroma 12,1 milijona evrov. Od tega je svoje obveznosti v celoti plačalo 469 dolžnikov v znesku 44,5 milijona hrvaških kun, medtem ko so bili preostali s seznama odstranjeni, ker so znižali svoj davčni dolg pod kriterij za javno objavo.

Po poročanju Večernjega lista je hrvaška davčna uprava ob tem odkrila 10.500 povezanih podjetij, ki imajo enega ali več skupnih lastnikov in ki so dlje časa poslovali mimo ali na robu zakona, pošiljali denar iz računa enega podjetja na drugo podjetje in se tako izogibali plačevanju obvez. Ta podjetja skupaj dolgujejo državi okoli 12 milijard kun ali 1,6 milijarde evrov. Po pojasnilih davčne uprave so proti 600 povezanim podjetjem že sprožili postopke.

Sindikati zadovoljni, delodajalci pač ne

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), ki že dlje časa zahteva javno objavo davčnih neplačnikov, so z ukrepom vlade nadvse zadovoljni. Goran Lukič meni, da gre za korak, ki lahko omogoči bolj transparentno okolje ter večjo obveščenost podjetij in fizičnih oseb o svojih poslovnih partnerjih. Ne nazadnje pa pričakuje od tega tudi fiskalne učinke.

Povsem drugačno je mnenje delodajalcev. Na Gospodarski zbornici Slovenije menijo, da gre za medijski linč, ki bi podjetjem prizadel poslovni ugled in znižal bonitetno oceno. Pri tem opozarjajo, da bi se na črnem seznamu lahko znašla številna, zlasti manjša podjetja, ki niso mogla plačati davkov zato, ker niso dobili plačila od svojih pogodbenih partnerjev, pogosto tudi ne od države. Delodajalci poudarjajo, da ima vsaka normalna država sodne mehanizme za izterjavo davkov, zato predlagajo, naj namesto uvedbe "sramotilnega stebra" raje bolj učinkovito ukrepa proti davčnim utajevalcem in izboljša učinkovitost pobiranja davkov, tudi pri sebi.

Pirc-Musarjeva že razmišlja o ustavni presoji

Da so na vrhu seznama neplačnikov prav državne institucije - šole, vrtci, bolnišnice, domovi starejših občanov... - pravi tudi Bernardka Hlebič, prva dama Pomurskih mlekarn. "Neka osnovna šola nam je pred tremi meseci plačala račun iz leta 2009," nam je povedala Hlebičeva. Tomaž Benčina, predsednik uprave Cinkarne Celje, z državo kot plačnico sicer nima slabih izkušenj, dvomi pa, da bo javna objava neplačnikov imela kakšen večji učinka. "Treba se je lotiti največjih neplačnikov, od katerih poteka veriga navzdol," pravi.

Javni objavi neplačnikov ostro nasprotuje tudi informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, ki je že pred časom izjavila, da takšen "srednjeveški" ukrep pomeni poseg v človekovo pravico. "Javno objavljanje ne bo rešilo problema. Ključen problem je, da država ni storila ničesar, da bi se plačilna disciplina izboljšala; med drugim ni uvedla davčnih blagajn in strožjega pregona tistih, ki davkov ne plačujejo," pravi Pirc-Musarjeva in opozarja, da bi objava neplačnikov brez pravnomočnih odločb lahko privedla do številnih napak in krivic. Informacijska pooblaščenka zato razmišlja, da bi po morebitnem sprejemu zakona v državnem zboru vložila na ustavno sodišče zahtevo za oceno ustavnosti.

Bogomir Kovač z ljubljanske ekonomske fakultete priznava, da obstaja možnost krivic, ki pa bi se jim lahko po njegovem izognili z ustreznim selekcioniranjem podatkov in naknadnim preverjanjem. Sicer pa meni, da gre pri objavi davčnih neplačnikov za pravi korak k izboljšanju plačilne discipline. "Če so zadeve jasne, se tudi laže rešujejo," pravi Kovač.