Vlada je predlog zakona pripravila, ker se je zavedla problema slabih bančnih terjatev v bančnem sistemu, je ob začetku seje pojasnil finančni minister Janez Šušteršič. Problem je navzoč v več bankah in lahko pomeni tudi grožnjo za stabilnost bančnega sistema, vsekakor pa težavo, zaradi katere banke ne kreditirajo gospodarstva, kar je glavni razlog, da gospodarska rast v Sloveniji ne more oživeti, je dodal.

S predlaganim zakonom se bo tako ustanovila posebna družba za upravljanje terjatev bank, katere naloga bo ustanoviti sklad za stabilnost bank, ki bo imel možnost odkupa tistega premoženja bank, za katerega se presodi, da je slabo - torej slabe terjatve bank ter pripadajoče zavarovanje. To bo sklad izvajal tako, da bo bankam v zameno izročil obveznice z državnim poroštvom.

"Seveda ne bo avtomatizem in ne bo samopostrežba"

Slabe terjatve, ki se bodo prenesle na sklad, se bodo po Šušteršičevih besedah ovrednotile po realni ekonomski ceni, v nasprotnem primeru bi prenesli preveliko breme. O postopku prenosa pa je dejal, da "seveda ne bo avtomatizem in ne bo samopostrežba". Izbor bank se bo namreč opravil na podlagi posebnih meril: pomena banke za stabilnost bančnega sistema kot celote, teže problema slabih terjatev v konkretni banki ter nujnosti takega ukrepa za zagotavljanje kapitalske ustreznosti banke.

S tem se bodo bilance bank očistile slabih terjatev in tako ne bodo imele več potrebe za odpisovanje kapitala in krčenje kreditov. O stroških čiščenja bančnih bilanc pa je dejal, da je slabih terjatev v slovenskih bankah za šest milijard evrov, od tega v najbolj izpostavljenih bankah za tri do štiri milijarde evrov. Obravnavani zakon daje državi pooblastilo, da za prevzem teh terjatev izda do štiri milijarde evrov poroštev, vendar Šušteršič upa, da ta meja ne bo dosežena.

Preberite še: Vlada, gluha za opozorila, hiti proti dražji slabi banki

Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec in direktor Združenja bank Slovenije France Arhar sta predstavnike vlade posvarila, naj se s sprejemom zakona ne hiti, v opoziciji pa mu ostro nasprotujejo. Predlog je v nasprotju z zakonom o bančništvu kot tudi z zakonom o gospodarskih družbah, obligacijskim zakonikom in morda tudi z ustavo, je protestirala Alenka Bratušek (PS). Za obravnavo bi si zato morali vzeti več časa.

Odločanje prepuščeno politiki in ne stroki

Matevž Frangež (SD) v predlogu vidi veliko nevarnosti in veliko možnosti za špekulacije, Renata Brunskole (PS) pa meni, da bo odločanje prepuščeno vladi, torej ne stroki temveč politiki. Ker predsednik odbora Andrej Šircelj (SDS) ni prisluhnil opozorilom in predlogu za preložitev obravnave, so poslanci SD in PS v nadaljevanju seje odšli iz dvorane in pri glasovanju niso sodelovali.

Šircelj je pozval, da je treba nekaj narediti na področju bančnega sistema; bankam je treba vzeti slabe terjatve, denar od vsake nadaljnje dokapitalizacije pa bi se po njegovem mnenju verjetno porabil za slabitve. Učinek dokapitalizacij tako ne bi bil zadosten in še naprej bi se vrteli v začaranem krogu, tako kot zadnjih nekaj let, je dejal.

"Smiselno je o tem še razpravljati in se pozneje odločati, ne hiteti," pa je dejal Kranjec. Nepremišljeno sprejete rešitve bi namreč pozneje lahko povzročile več problemov kot sedaj navidezna upočasnitev tega procesa, je dejal.

"Izjave, da ne hiteti, niso na mestu"

Ob tem je guverner zanikal, da bi šlo za nasprotovanja med finančnim ministrstvom in centralno banko. "Želimo zakon, ki bo prispeval k boljšim rezultatom tako bančnega sektorja kot delovanja te nove družbe," je dejal. Glede slednje se Kranjec boji, da "bomo ustvarili neko inštitucijo, ki ne bo upravljala, temveč delala čisto nekaj drugega".

Zakon sicer ne bo rešil bančnega sistema, je pa eden od vzvodov, da se bo sanacija lahko sploh začela, pa je menil Marko Pogačnik (SDS). Ob tem je bil kritičen do Kranjčevih izjav. "Izgubljam zaupanje v institucijo Banke Slovenije; izjave, da ne hiteti, niso na mestu," je dejal ter menil, da odgovornost za položaj, v katerem se je znašel slovenski bančni sistem, nosi tudi Banka Slovenije in njen guverner.

Po Arharjevem mnenju ne bi smeli metati vseh bank v Sloveniji v en koš. "S tako razpravo, ki jo vodi ta država, se dela bančnemu sistemu veliko krivico," je dejal ter dodal, da se bolj ali manj pogovarjamo o sanaciji državnih bank. Sicer pa se s predlaganim zakonom ignorira zakon o bančništvu. V njem je namreč zapisano, kaj je treba storiti, če stvari ne funkcionirajo: kaj so dolžni storiti uprava, nadzorni svet, Banka Slovenije. Zakon prav tako vsebuje določbo, ki banki nalaga izboljšanje postopkov za izterjavo slabih terjatev, "to pa je to", je dodal.