Dohodki z naslova kmetijskih subvencij so se do leta 2011 vštevali v davčno osnovo na podlagi povprečnih zneskov subvencij, zatem pa se je prešlo na ugotavljanje davčne osnove v višini dejansko prejetih zneskov. Ker bi se lahko s tem številnim prejemnikom subvencij davčna obveznost zelo povečala, se je za lansko in predlansko leto uveljavila rešitev, po kateri se je v davčno osnovo od osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti vštelo le 50 odstotkov dejansko prejetih subvencij.
Vlada zdaj predlaga, naj se to obdobje podaljša še na leto 2013, je povedal državni sekretar na ministrstvu za finance Aleš Živkovič. Predlog je nastal na pobudo stanovske javnosti ter kmetijskega ministrstva, naj se ta davčna ugodnost zaradi splošne krize in predvsem zaradi zamika pri uveljavitvi nove metode ugotavljanja katastrskega dohodka ter načrtovanega prehoda na nov sistem ukrepov skupne kmetijske politike podaljša vsaj za eno leto.
Spremembe zadevajo večino od približno 95.000 zavezancev za dohodnino, po Živkovičevih besedah pa ne zahtevajo posebnih prilagoditev niti zavezancev niti davčne uprave. Da bodo predlog podprli, ker je v današnjih težkih časih še kako dobrodošel za slovensko kmetijstvo, so napovedali v vseh poslanskih skupinah.
Roman Žveglič (SLS) je ob tem vladi predlagal še več sprememb zakona o dohodnini v delu, ki zadeva kmetijstvo. Med drugim naj bi se ugotavljanje davčne osnove na podlagi računovodskih podatkov zamaknilo za dve leti na leto 2015, prag za vključitev v obvezno knjigovodstvo pa zvišal. Dobrodošle bi bile tudi spremembe pri akontiranju dohodnine za sofinanciranje zavarovalnih premij.
