Predsednik vlade se je doslej o pobudi pogovarjal z generalnim sekretarjem ZN Ban Ki Moonom ob njegovem nedavnem obisku v Sloveniji, neformalno pa tudi z vrsto drugih predsednikov držav in vlad. Ta tema bo prevladujoča v njegovem četrtkovem govoru pred GS ZN, o njej pa bo seznanjal sogovornike tudi na bilateralnih srečanjih, sprejemih in srečanjih ob robu GS ZN
Janša je pretekli teden na pobudo pisno opozoril kolege po svetu in jih pozval k podpori za nadgradnjo pravnih sredstev, ki jih imajo na voljo ZN ter oblikovanju sistema preventivnih ravnanj in ukrepov za učinkovitejše preprečevanje genocida in drugih množičnih grozodejstev.
"Ena od teh pobud, ki je skušala nadgraditi konvencijo, je odgovornost za zaščito, ki je sicer nekoliko izgubila sapo, vendar je spoštovanja vredna akcija. ZN so vzpostavili urade za spremljanje pojavov, ki bi lahko vodili v genocid in obstaja vrsta pobud na regionalnih ravneh. Zelo pomembno je tudi, kar je naredil lani predsednik ZDA Barack Obama z ustanovitvijo odbora za preprečevanje grozodejstev," je dejal Janša.
Lemkin želel genocid opredeliti širše
Janša sicer že tretje leto predseduje široki mednarodni civilno-družbeni Iniciativi v okviru mednarodnega Inštituta za kulturno diplomacijo (ICD) ki si prizadeva za nadaljevanje zgodovinskega dela poljskega pravnika judovskega rodu Raphaela Lemkina, ki je najbolj zaslužen za sprejetje konvencije proti genocidu leta 1948.
"Sam sem se s tem seznanil leta 2006, ko sem obiskal Muzej holokavsta v Washingtonu. Pozneje sem se pridružil pobudi v okvirju ICD, dve leti nazaj pa so me predlagali za vodenje. Lemkin je želel genocid opredeliti širše, kot je bilo potem to dejansko v konvenciji, ki je definicijo genocida v veliki meri skrčila na opis holokavsta," je dejal Janša in dodal, da je bil sprejem konvencije velik uspeh, vendar ta v 60. letih ni doživela poskusa nadgradnje.
Pobudo pod njegovim vodstvom se želi sedaj, po več letih razprave znotraj civilne družbe in pravnih strokovnjakov, formalizirati s predlogom za ustanovitev skupine držav, ki bi pripravile izhodišča za resolucijo ZN, s katero bi postavili podlago za poseben protokol h konvenciji. S tem protokolom se želi izboljšati učinkovitost ZN in drugih organizacij pri preprečevanju grozodejstev.
Pobuda se ne ukvarja s preteklostjo
"Nameni so trije. Najprej želimo razširiti definicijo genocida, da zajame vsa množična grozodejstva. Želimo okrepiti preventivne mehanizme znotraj ZN in regionalnih organizacij. Prav tako pa želimo omejiti vpliv držav, ki so predmet postopka. To je najtežji del projekta," je dejal Janša, čeprav je zagotovil, da se pobuda ne ukvarja s preteklostjo in ne bo zavrnjena nobena država, ki je obremenjena z grozodejstvi prejšnjih vlad.
Janša je prepričan, da bo k pobudi pristopila velika večina držav članic ZN, ker ne konkurira nikomur, ampak dopolnjuje že obstoječe mehanizme. Čeprav osnutek protokola že obstaja, kakor tudi 35 konkretnih predlogov o tem, kako je mogoče izboljšati preventivno, Janša o tem še ne želi govoriti. "Javno še ne želimo govoriti o tem, da ne zavrnemo kakšne države vnaprej. Osnutek je izdelan, vendar bo do končnega sprejetja preteklo še veliko vode," kar pomeni, da se bo spreminjal.
"Gre za nekaj dobrega," je kot razlog za vodenje pobude opisal Janša in dodal še enega, ki je v prid Sloveniji. Pobuda namreč sovpada s prizadevanji Slovenije, da si zagotovi podporo pri kandidaturi za Svet ZN za človekove pravice za obdobje 2016-2018. "S takšno pobudo je kandidaturo lažje braniti sicer se lahko ponovi blamaža s kandidaturo za nestalno članstvo v Varnostnem svetu ZN," je povedal Janša.
