Odgovornost politike je takšno stanje obrniti v višjo stopnjo samozavesti in zaupanja, za kar pa je potrebnih več stvari, je na pogovoru v Laškem dejal Türk, ki meni predvsem, da ne sme prevladati zastraševanje in kultura črnih scenarijev.

"V Sloveniji smo zelo hitro nagnjeni k pesimističnim pogledom, kar je naša kulturna značilnost, in včasih se mi zdi, da je v tej razpravi, kaj je realno in kaj ne, marsikaj motivirano z idejo, da tisti, ki bo bolj črnogledo opisoval situacijo, izpadel v njeni oceni bolj realen," je dejal predsednik, ki se s takšnim načinom ne strinja.

K takšnemu stanju so po njegovem prispevali tudi različni posegi na gospodarskem in političnem področju v zadnjih mesecih. Dogajanje okoli pokojnin v zakonu o uravnoteženju javnih financ je znatno prispevalo k negativnemu stanju duha, meni Türk in dodaja, da je svoje naredilo tudi odpiranje različnih ideoloških tem, ki niso pomagale, da bi se zaupanje okrepilo.

Zavzel se je za iskanje skupnih rešitev

Kljub temu pa predsednik meni, da se da stvari tudi izboljšati z iskanjem skupnih rešitev, zato se mu zdi nova pokojninska reforma izrazito pomembna. Ne le kot nujno potrebni ekonomski dejavnik za zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti pokojninske blagajne, pač pa tudi, da dokažemo, da smo sposobni priti do rešitev, ki jih potrebujemo.

Türk glede tega vprašanja in reforme trga delovne sile pričakuje bolj uspešna pogajanja, kot so bila lanska, in zato ni pesimist. "Če bi nam na tem področju uspelo narediti napredek in pokazati, da se znamo dogovoriti okoli pomembnega projekta, potem bi to gotovo pomagalo izboljšati situacijo," je dejal Türk, ki je že lani takratno vlado in sindikate pozival, da še enkrat sedejo za pogajalsko mizo in se s skupno rešitvijo izognejo referendumu.

Predsednik republike se je na pogovoru s celjskimi gospodarstveniki v Laškem ozrl tudi na širše okvirje krize, ki se je zdaj izkazala za bolj trdovratno, kot se je sprva v Evropi predvidevalo. Kot je dejal, je po dveh letih krpanja problemov trenutno prišlo obdobje večjega optimizma, a je pri tem treba nekaj previdnosti. Vprašanje je namreč, koliko sedanje rešitve ustrezajo dejanski stvarnosti, saj se je tudi v preteklosti kakšna izkazala za neučinkovito, pri čemer je Türk posebej izpostavil lizbonsko pogodbo.

Po njegovi oceni je v prihodnosti realno pričakovati nastanek evropske bančne unije, verjetno tudi fiskalne unije, medtem ko teze o evropski federaciji demokratičnih nacionalnih držav, ki jih je izražal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, nimajo zelo veliko praktične in realne vsebine. Ne verjame niti v Evropo dveh hitrosti, ki bi ga prinesel razpad evroobmočja, saj meni, da do njega ne bo prišlo, res pa je, da se Evropa že zdaj deli na države z in brez evra.