Dvig DDV bi po naših izračunih samo enajstim največjim izdajateljem časopisov in revij prinesel med 8 in 11 milijoni evrov dodatnih stroškov, pod predpostavko, da se jim naklada ne bi nižala. Ker že zdaj poslujejo z minimalnim dobičkom oziroma nekateri celo z izgubo, bi bilo to za poslovanje časopisnih in revijalnih družb pogubno. Lani je dvanajst največjih časopisnih in revijalnih družb, vključno z brezplačnikom Žurnal, ustvarilo 150 milijonov evrov prihodkov, zaposlovalo 1400 ljudi, njihova čista izguba pa je znašala 3,6 milijona evrov. Brez upoštevanja Žurnala je sicer enajsterica ustvarila 0,6 milijona evrov čistega dobička. To pomeni, da je enajst največjih časopisnih in revijalnih družb za vsakih sto evrov prihodkov že lani ustvarilo manj kot en evrski cent čistega dobička. Ker na stroške tiska časopisne družbe praktično ne morejo vplivati, razen pri prehodu na cenejši papir, bi dvig DDV občutili zlasti zaposleni. Če bi družbe želele dvig DDV nadoknaditi prek znižanja stroškov dela, bi morali po optimističnih scenarijih število zaposlenih znižati za kar okoli četrtino.

Ljudstvo mora biti neuko in neobveščeno

Sociologinja dr. Spomenka Hribar se sprašuje, iz kakšnega temelja izhaja tak absurden, nihilističen ukrep. "Avtoritarni in totalitarni vladarji ne potrebujejo javnosti in torej tudi časopisov ne. Še več oziroma še manj: moteči so. Izjema so le tista glasila, ki hvalijo velikega vladarja. Vsako drugo pisanje je ne le moteče, temveč preprosto tega ne sme biti. Ljudstvo mora biti neuko in neobveščeno," zadnji vladni poseg na področju medijev razume Hribarjeva. Po njenih besedah gre za za namerno siromašenje nacionalne kulture, torej za zanikanje pomena lastne nacije, "in to s strani tistih, ki imajo 'narod' dnevno v ustih".

Poleg tega, da časopisi proizvedejo veliko večino novinarskih zgodb, ki jih kasneje povzemajo televizijski in internetni mediji, je njihov obstoj pomemben tudi z vidika ohranjanja slovenskega jezika. "Čeprav se danes lahko pisna beseda na videz neomejeno širi po elektronskih poteh, so resni in neodvisni tiskani mediji s svojo strukturiranostjo in poklicno odgovornostjo še vedno glavni nosilci obveščenosti, svobode in različnosti, ne nazadnje pa tudi oblikovalci in razširjevalci sodobne in prihodnje skupne slovenščine. Če bodo časopisi postali bodisi samo blago za premožnejše, bodisi drago blago za tiste, ki ne znajo ali ne zmorejo klikati na miško ali tapkati po zaslonih na dotik, bodisi le izgovor za politično ali gospodarsko oglaševanje, se nam slabo piše - tako glede našega jezika kot glede bivanja v celoti," je jasen dr. Marko Stabej z oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Zaradi dviga DDV tudi ob četrtino zaposlenih

Na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) so nam včeraj povedali, da s predlogom o zvišanju DDV za tiskane medije niso seznanjeni, in nas napotili na finančno ministrstvo, kjer pa navedb niso ne potrdili ne zanikali. "Direktorat za medije bo predlog preučil, ko in če ga bo prejel," pa so nam kasneje še sporočili z MIZKŠ. Kot nam je še uspelo izvedeti, nekateri ministri z vladnim predlogom niso bili seznanjeni. "Namesto da bi vlada razmislila o znižanju stopnje DDV, se je - očitno tudi zaradi političnih ali celo ideoloških motivov - odločila za nov napad na tiskane medije, le da tokrat za razliko od obdobja 2005-2008 nanje ne pritiska (le) z umikanjem oglasov, imenovanji poslušnih urednikov ali 'najemanjem' posameznih medijev pri zasebnih lastnikih, ampak s 'sistemskim' ukrepom, ki lahko zaduši celotno panogo," opozarjajo v Društvu novinarjev Slovenije.

"Za njimi ne bo nihče žaloval"

"Katastrofa! Reporter ustvarja 90 odstotkov prihodkov s prodajo revije, samo deset odstotkov pa z oglaševanjem. Reporter je eden redkih slovenskih medijev, ki je že od same ustanovitve podvržen najbolj brutalnim tržnim zakonitostim. Ne vem, ali nas bodo bralci še naprej brali v tolikšnem številu, če se bo res zvišal DDV in bomo morali revijo spet podražiti," se je včeraj odzval odgovorni urednik Reporterja Silvester Šurla. Odgovorni urednik Demokracije Metod Berlec je prepričan, da do zvišanja DDV ne bo prišlo in da gre za dezinformacijo. Če bi do tega prišlo, pa po njegovih besedah ne bi dobro za tiskane medije. Spomnimo, da je generalni direktor direktorata za medije Miro Petek pred meseci ravno za Demokracijo, ki jo izdaja podjetje v solasti SDS, povedal, da "bodo z demokratično prenovo družbe in odprtim gospodarstvom, z razgledano in odprto mlado generacijo nekatera nekakovostna in navijaška glasila v prihodnje ugasnila sama po sebi". "Za njimi ne bo nihče žaloval, gotovo pa nas čaka v prihodnjih letih razmislek, kako ohraniti kakovostni, resnicoljubni, pošteni slovenski tisk. In za ohranitev takega tiska bo potrebna pomoč države," je še takrat napovedal nekdanji novinar.

V združenju založnikov časopisov in revij, ki deluje v okviru Medijske zbornice pri Gospodarski zbornici Slovenije, opozarjajo, da spada osemdeset odstotkov domačih založnikov med mikro in male družbe, ki so bile že do zdaj prisiljene skrajno racionalizirati svoje poslovanje in tako rekoč nimajo več rezerv. "To pomeni, da bodo prisiljene odpuščati zaposlene in prenehati poslovati. Večina razvitih držav po svetu v zadnjih letih s sistemskimi ukrepi na področju medijske dejavnosti spodbuja njihovo preobrazbo v smeri digitalizacije dejavnosti in lajša pogoje delovanja za blažitev učinkov gospodarske krize," opozarjajo v medijski zbornici, ki je ministrstvu za finance in nekdanjemu ministrstvu za kulturo že leta 2010 predlagala uvedbo ničelne davčne stopnje.

"Verjamemo, da je trenutna ničelna stopnja DDV za časopise v posameznih članicah dober ukrep. Še več, omogočanje ničelne stopnje DDV ne bi škodovalo državnemu proračunu, saj je digitalni trg še vedno v povojih," so še opozorili v združenju.

Ničelna stopnja DDV ne bi škodovala proračunu

Potezo, kakršno naj bi si zamislila Janševa vlada, je v preteklosti obsodila tudi evropska komisija, v kateri sta se proti tovrstnim ukrepom najglasneje zavzela komisarka za kulturo Androulla Vassiliou ter komisar za notranji trg in storitve Michel Barnier. Da je treba uvesti takšen davčni sistem, ki spodbuja in ne ovira dostopa do informacij v demokratičnih družbah, je v lanskem letnem poročilu evropske institucije in vlade izrecno pozvalo tudi evropsko združenje časopisnih izdajateljev.

Ničelna stopnja DDV na časopise danes velja v Veliki Britaniji, Belgiji, na Danskem in Norveškem, v Švici znaša 2,5 odstotka, v Luksemburgu tri odstotke, v Italiji in Španiji štiri odstotke, v Nemčiji in Turčiji osem odstotkov, medtem ko so jo na Irskem lani sredi najhujše finančne krize znižali s 13,5 odstotka na 9 odstotkov, kolikor znaša tudi na Finskem. Ena zelo redkih evropskih držav, ki določa višjo stopnjo DDV za časopise, je Avstrija z 20 odstotki.

Preberite tudi komentar Vojka Flegarja: Ukradena prihodnost