Vendar pa današnja obravnava te točke dnevnega reda ni minila brez zapletov. Ko je predsednica komisije Tamara Vonta (Pozitivna Slovenija) pred glasovanjem prebrala prvi sklep, ki je predvideval, da se je komisija seznanila s sodbo in ugotovila, da je bil izbris diskriminatorno dejanje in je pomenil množično kršitev človekovih pravic, je poslanka Eva Irgl (SDS) predlagala spremembo sklepa.
Po njenem predlogu bi se komisija le seznanila s sodbo. Vonta ji je odgovorila, da dopolnila ne more sprejeti, ker za kaj takega nima podlage.
Člani komisije so nato s tremi glasovi za in štirimi proti zavrnili vse tri sklepe, tudi tista o seznanitvi z odločitvijo sodišča o postavitvi domače sheme ter pozivu vladi, naj zagotovi, da bo sodba ustrezno izvedena ter da se v popravo krivic vključi tudi predstavnike izbrisanih. Poslanec SDS Franc Breznik je predsednici komisije sporočil, da bodo koalicijski poslanci zaradi njenega "vehementnega vedenja" sejo zapustili, Vonta pa je vztrajala, da je bilo njeno ravnanje v skladu s poslovnikom.
Še pred razpravo je minister za notranje zadeve Vinko Gorenak pojasnil, da je vlada sprejela ustrezno stališče glede urejanja premoženjskih odškodnin izbrisanim, ki ga bodo posredovali v Strassbourg. Do 26. decembra letos morajo pripraviti tudi akcijski načrt reševanja tega vprašanja, kar bo narejeno pravočasno, je dejal Gorenak.
Vlada sodbe o izbrisanih očitno ni v celoti razumela
Predstavniki nevladnih organizacij so ravnanje vlade na tem področju pohvalili. Po besedah Neža Kogovšek Šalamon z Mirovnega inštituta je izplačilo prisojenih odškodnin prelomno, "saj pred leti nihče ni pričakoval, da se bo to zgodilo". Kot je dejala, se je tudi mnenje javnosti spremenilo in je pozitivno.
Nepovezanemu poslancu Ivanu Vogrinu se je zanimivo zdelo prav to, da se je javno mnenje spremenilo po objavi sodbe. "Nekdo drug nam mora povedati, kaj je prav, saj sami ustvarjamo vrednostne sodbe glede na to, kdo nam pove, ne pa, kaj nam pove. Moramo biti ponižni in priznati, da smo skoraj 20 let ravnali napak," je menil poslanec.
Kogovšek Šalamonova je nadaljevala, da so nekateri jezni, ker bodo za odškodnine plačali davkoplačevalci. Zato je pozvala, naj se več ne krši človekovih pravic. Izpostavila je, da se od izbrisa "očitno nismo nič naučili", zadnji primer, ki to dokazuje, pa je po njeni oceni poseg v odločbe o pokojninah.
Tukaj ji je pritrdil Irfan Beširević iz Civilne iniciative izbrisanih aktivistov. To, kar se je njim zgodilo leta 1992, se ostalim prebivalcem Slovenija z nižanjem pokojnin brez odločb dogaja danes, je dejal. Ob tem je društvo na seji predstavilo zahtevo za ustanovitev komisije, ki bi ugotavljala okoliščine izbrisa. Hkrati v društvu zahtevajo prepoved zanikanja izbrisa in uporabo besedne zveze "tako imenovani izbrisani".
Opozicijski poslanki Majda Potrata (SD) in Janja Klasinc (Pozitivna Slovenija) sta pozdravili dejstvo, da je vlada prevzela svoje obveznosti, Potrata je tukaj opozorila, da treba vsak primer obravnavati individualno. S tem stališčem se je strinjala tudi poslanka SDS Eva Irgl, ki pa je obenem omenila oškodovance iz dogodkov po drugi svetovni vojni, saj da so to krivice, ki še niso korektno poplačane.
