Vzporednica z letom 1970, ko je politika obračunala s profesorji

Rektor ljubljanske univerze Pejovnik je prepričan, da je vlada svoj varčevalni pohod začela prav z napadom na univerzo. V tem vidi vzporednico z letom 1970, ko je tedanja politika obračunala s profesorji.

"Če politika misli, da bo z ustanavljanjem regionalnih univerz dobila pod nadzor nas, največjo univerzo, je to napaka," ocenjuje Pejovnik. Podobnost se mu tukaj zdi nedvoumna. "Prve izjave Janeza Janše, s katerimi so se napadi na univerzo začeli, češ da delamo profesorji zgolj od 4 do 8 ur na teden, pomenijo jasno razvrednotenje našega dela in poskus prepričati javnost, da nismo odgovorni državljani," poudarja Pejovnik.

Čeprav univerza nikoli ni prijetna sogovornica politike, je ravno zaradi tega po Pejovnikovih besedah zelo koristna in uporabna institucija. Kar pa jih najbolj moti, je trenutek, v katerem se je oblast spravila nanje. Univerza je v obdobju, v katerem je bolonjska reforma na prvi stopnji preverjanja, pravi Pejovnik. Zato je to čas iskanja rešitev sveta v krizi, v katerem bi jih morala politika podpirati in jim pomagati, je dejal.

Ne ukvarjamo se z najbolj pomembnimi stvarmi

Poudaril je, da je svet v krizi, v Sloveniji pa se ukvarjamo s spreminjanjem himne. Preusmerjanje pozornosti na Zdravljico in rdečo zvezdo je v resnici preusmerjanje pozornosti od resničnih težav, je prepričan Pejovnik.

V nadaljevanju se je Pejovnik dotaknil tudi zadnje novele zakona o visokem šolstvu, s katerim bo vlada spremenila pravila za akreditacijo visokošolskih programov. Meni, da je namen vlade želja po ustanavljanju nove zasebne fakultete ali celo univerze.

"Namen je dvojen in to je morda prva plat. Je pa še druga: minilo je namreč obdobje sedmih let, v katerem je potrebna reakreditacija velike večine visokošolskih ustanov," pravi Pejovnik. Ljubljanska univerza je po njegovih navedbah 2300 strani gradiva z vlogo za reakreditacijo že pripravila in ga poslala, zato jih ni strah nobenega mednarodnega preverjanja.

Je pa veliko zasebnih šol, tudi tistih, ki so jih ustanovili pod prvo Janševo vlado, ki bodo morale pri tej reakreditaciji izpolnjevati veliko strožje pogoje kot pri ustanovitvi. Zato je predlog novele zakona, po katerem lahko te šole namesto reakreditacije ponovno zaprosijo za prvo akreditacijo, več kot prozoren način podaljševanje delovanja šol, ki ne izpolnjujejo pogojev za delovanje, je poudaril.