Podjetje je zdaj v stečajnem postopku, stanovanja pa klavrno propadajo. Semedelski razgledi so sicer že nekaj let končani, vendar so jih prodali manj kot polovico, v soseski 15. maja, kjer je Pomgrad pred meseci končal 68 stanovanj, so jih prodali le tretjino. Prazen je tudi Zeleni Park 2 v Kopru, kjer 68 nadstandardnih stanovanj čaka na uporabno dovoljenje.

Kupci iščejo manj kvadratov in več uporabne površine

"Velika napaka investitorjev je bila, da se z lokalnimi poznavalci niso pogovarjali, kakšne so potrebe in trendi na tem območju," meni Branko Lončar iz podjetja Obala nepremičnine. Lončar sicer trdi, da se stanovanja kljub krizi še vedno prodajajo, vendar se je treba prilagoditi razmeram na trgu. "Zdaj kupci iščejo kvalitetnejšo gradnjo in boljšo funkcionalno zasnovo stanovanj, to se pravi več uporabne površine na manj kvadratih," pravi Lončar. Zgoraj omenjeni projekti pa so dajali prednost udobju in terasam. Odločilne so tudi cene nepremičnin, ki pa so na Obali še vedno med najdražjimi v Sloveniji, čeprav so cene v zadnjih nekaj letih upadle. Če je bilo leta 2008 za kvadratni meter treba odšteti povprečno 3200 evrov, je zdaj treba odšteti 2400 evrov.

Še vedno so v povprečju najcenejša stanovanja v Kopru, najdražja pa v Portorožu in Piranu, je pa cena odvisna tudi od mikrolokacije. "Za počitniška stanovanja so zlasti tujci pripravljeni odšteti tudi več denarja, drugače je z mladimi družinami, ki rešujejo svoj stanovanjski problem," še pravi Lončar. Iz njegovih izkušenj izhaja, da se mladi selijo bolj na obrobje, kjer so cene za kvadratni meter nekoliko nižje, starejši pa se vračajo v središče mesta.

Z Obale na Kozino

Temu pritrjuje tudi župan občine Hrpelje - Kozina Zvonko Benčič Midre. "V zadnjih nekaj letih se je k nam priselilo toliko mladih družin z Obale, da smo morali z rebalansom proračuna zagotavljati sredstva za novorojenčke," je zadovoljen Benčič Midre. V občini Hrpelje - Kozina so namreč v zadnjih nekaj letih zgradili in prodali več kot 200 stanovanj, cena za kvadratni meter pa je bila pod 2000 evri. Ker je od Kopra do Kozine po avtocesti slabih 15 minut vožnje, je lokacija še vedno zanimiva, a se je gradnja zaradi krize tudi pri njih ustavila. Benčič Midre si želi, da bi dokončali že začete projekte, kjer je predvidenih še okoli 200 stanovanj. Nadaljnjo gradnjo bodo za zdaj ustavili. Da je treba gradnjo novih stanovanj ustaviti in najprej prodati in usposobiti obstoječa, so se strinjali tudi udeleženci slovenske nepremičninske konference, ki včeraj in danes poteka v Portorožu.

Stanovanja naj odkupi stanovanjski sklad

Predsednik uprave Sparkasse Josef Lausseger meni, da bi bilo smiselno, da obstoječa stanovanja prevzame stanovanjski sklad in jih da v dolgoročni najem. Pravi, da je za banke, ki so financirale gradnjo, velik problem, ko se stanovanja znajdejo v stečajni masi. "Bolje bi bilo, če bi banke lahko prevzele celoten projekt, ga končale in prodale, vendar bi bilo to možno, če bi projekt financirala ena banka, kar pa je bolj izjema kot pravilo," pravi Lausseger. Slovenji svetuje, naj prevzame dobro prakso iz Avstrije, kjer neprodanih stanovanj praktično ni, saj podjetja gradijo za znane kupce. Slovenija naj smiselno prevzame tudi avstrijski zakon, ki kupca, ki je plačal kupnino še pred dokončanjem projekta, ščiti pred izgubo denarja v primeru stečaja investitorja.

A gradnje za znane kupce vsaj na Obali praktično ni. Do konca leta naj bi v Kopru končali gradnjo 164 stanovanj med Ferrarsko in Kolodvorsko cesto, kjer kupcev za zdaj ni, a so investitorji prepričani, da jih bodo našli. Na kupce čaka tudi naselje Oltra v Ankaranu, ki je v lasti Primorja v stečaju. Stavbenik gradi poslovno-stanovanjski objekt v Izoli, kjer je predvidenih 72 novih stanovanj. Neprodana so še stanovanja v Portorožu, Seči in Luciji. Nova bi gradili v Piranu, na Bernardinu in v Seči. "Kriza je dobra, da se zaveš problemov. Bojim pa se, da kriza še ni dovolj izrazita, ker še vedno nismo sposobni treznega razmisleka, kje smo in kaj je sploh izhod. Raje tiščimo glavo v pesek in se še vedno pretvarjamo, da delo jutri bo," pa je bil na konferenci slikovit dekan Fakultete za arhitekturo Peter Gabrijelčič. Dotaknil se je vizije prostorskega razvoja ter prostorskega in urbanističnega načrtovanja.