Višji bodo tudi nekateri drugi davki oziroma znižani nekateri pragi obdavčitev, toda levji delež prispevka k uresničitvi predvidenega proračuna bo na izdatkovni strani po načrtih vlade prispeval javni sektor. Tako ali drugače, z nižjimi plačami ali odpravljenimi delovnimi mesti.

Drugače vlada ne zna in ne more, kajti po naših podatkih Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v jesenski napovedi, na podlagi katere je finančno ministrstvo pripravilo drugi predlog proračunskih izhodišč (prvega je vlada poleti zavrgla), za prihodnje leto ne pričakuje okrevanja gospodarstva in s tem tudi ne večjih davčnih prilivov iz sedanjih virov. Nasprotno, po letošnjem padcu BDP, ki ga poznavalci ocenjujejo na približno 3 odstotke (Umar na 2 odstotka), bo slovensko gospodarstvo po jesenski napovedi Umarja, ki jo bo danes predstavil njegov direktor Boštjan Vasle, nazadovalo tudi prihodnje leto - za približno 1,5 odstotka, medtem ko lahko leta 2014 v najboljšem primeru pričakujemo stagnacijo.

Finančni minister Janez Šušteršič po včerajšnji deveturni seji vlade naših neuradnih informacij ni niti potrdil niti zanikal, češ da je Umarjeva napoved še zaupna, je pa pomenljivo dejal, da je napoved vladnega urada "realna" in "jesensko obarvana". Prav tako ni Šušteršič povedal skoraj nič o proračunu za naslednji dve leti. Pojasnil je le, da so številke in nameravani ukrepi pod oznako interno in da jih javnosti ne bodo razlagali do dokončnega dogovora med ministri. Je pa kot pomembna sestavna dela proračuna omenil učinek (še nesprejete) pokojninske reforme in "prilagoditev javnega sektorja dejanskim zmožnostim".

Kolikšen je učinek pokojninske refor me po vladnih ocenah, ni znano, po naših podatkih pa je številka 150 mi lijonov evrov, ki je včeraj zaokrožila v javnosti, krepko pretirana. V prvem letu lahko pokojninska reforma, če bo spre jeta v predlagani obliki, prinese največ 30 milijonov evrov "prihranka"; ta se bo v naslednjih letih postopoma poveče val. Prav tako Šušteršič včeraj ni želel izdati, kako in za koliko namerava vlada krčiti javni sektor. Povedal pa je, da bo vlada za vsakega proračunskega upo rabnika določila odhodke oziroma "odobreni obseg izdatkov", preko ka terih ne bo mogel iti. "Prilagoditev" bo odvisna od narave posameznih orga nov in dosedanje rasti njihove mase plač.

Proračuna za prihodnji dve leti naj bi vlada sprejela 4. oktobra in ju takoj poslala v državni zbor.

Primanjkljaj letos nižji za 142 milijonov evrov

Toda vlada ima tri mesece pred koncem leta hude težave tudi z uresničevanjem letošnjega proračuna. Ta je imel do konca julija letos 4,387 milijarde prihodkov in 5,356 milijarde evrov odhodkov. Lani v istem času je bilo prihodkov za 4,476 milijarde evrov (89 milijonov evrov več kot letos) in odhod kov za 5,588 milijarde evrov (232 mi lijonov evrov več kot letos). Proračunski primanjkljaj se je tako v prvih sedmih mesecih letos zmanjšal z 1,111 mili jarde na 969 milijonov evrov ali za 142 milijonov evrov. Naj spomnimo, da je imel državni proračun v celotnem lan skem letu 7,833 milijarde evrov prihod kov, 9,363 milijarde evrov odhodkov in 1,529 milijarde evrov primanjkljaja.

Za plače in druge izdatke zaposlenim je bilo v prvih sedmih mesecih letos po podatkih Ajpesa namenjenih 2,037 mi lijarde evrov ali zgolj dva milijona manj kot lani. Izdatki za blago in storitve so se zmanjšali za 45 milijonov evrov (s 431 na 386 milijonov evrov), investi cijski odhodki in transferji pa s 347 na 287 milijonov evrov oziroma za 60 mi lijonov evrov. Še zlasti močno so se znižali transferji podjetjem, posame znikom in gospodinjstvom, in sicer s 3,386 na 3,178 milijarde evrov ali za 208 milijonov evrov. V primerjavi z enakim obdobjem lani so se letos povišali le izdatki za proračun EU (iz 242 na 268 milijonov evrov) ter plačila domačih in tujih obresti (s 415 na 509 milijonov evrov).

Prihodki so letos nižji pri večini ključnih davkov. Pri DDV so se zmanj šali z 1,773 na 1,713 milijarde evrov (za 60 milijonov evrov), pri dohodnini s 502 na 448 milijonov evrov (za 54 milijonov evrov) in pri davku od dohodkov prav nih oseb s 411 na 332 milijona evrov (za 79 milijonov evrov). Povečali so se le prihodki pri trošarinah, in sicer s 762 na 872 milijonov evrov oziroma za 110 milijonov evrov.

Za sporne milijone po potrebi tudi na računsko sodišče

Še vedno pa razburja zmeda glede 150 milijonov, ki naj bi po neuradnih informacijah manjkali v državni zakla dnici in naj bi končali na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) in Zavodu za zdravstveno za varovanje Slovenije (ZZZS). Razlage, od kod izvirajo težave pri razporejanju denarja med blagajnami, so sicer različne. Dosedanjim o težavah z informacijskim sistemom Davčne uprave RS (Durs) so se priključila še opozorila poznavalcev socialnih blagajn, da bi bil lahko to poskus "zaprtja" državnega proračuna. Če mu ob nenavadnih finančnih tokovih pri Dursu, ki naj bi jih med drugim prinesli razni poboti, ne pričakovano primanjkuje 150 milijonov evrov, na katere so računali, lahko to na primer pomeni resne težave pri izplačevanju plač javnim uslužbencem. Socialne blagajne, ki se financirajo iz prispevkov oziroma so odvisne od plač, so bile na drugi strani manj prizadete zaradi nižjih prilivov kot pa državni proračun, ki je bolj odvisen od potrošnje.

Na ZZZS so ob tem kritični do napovedi Dursa, da bodo napake odpravljali tako, da bosta pokojninska in zdravstvena blagajna pri naslednjem usklajevanju prejeli manj denarja. Po tem ko so opozorili, da 50 milijonov ne nameravajo vrniti brez jasnega dokaza, da so ta denar prejeli neupravičeno, napovedujejo, da se bodo po potrebi obrnili na računsko sodišče. Še konec avgusta so na Dursu zatrjevali, da so vplačani prispevki za zdravstveno zavarovanje višji tudi zaradi uspešnejše izterjave, s čimer pa se zadnje napovedi ne ujemajo, opozarjajo na ZZZS. "Pri vplačanih prispevkih za zdravstveno zavarovanje ne bi smelo biti večjih odstopanj, saj jih ZZZS z Dursom sproti razčiščuje in razrešuje na tedenski in mesečni ravni," so poudarili.