Predlog za začetek postopka je pred dnevi vložilo okoli 50 poslancev, praktično vseh strank, razen PS in NSi. Möderndorfer je kot razlog navedel, da se mu ne zdi prav, da najmanjša stranka s štirimi poslanci blokira in izsiljuje glede ustavnih sprememb. Štirje poslanci sami sicer ne morejo blokirati ničesar, skupaj s poslanci PS pa seveda lahko. Zdaj, ko so ti napovedali podporo začetku postopka, pa vsaka možnost izsiljevanja odpade.

Ta napoved pa po besedah Möderndorferja ne pomeni absolutne podpore že vloženemu predlogu novega 90. člena. Zlasti se jim zdi sporen del, ki našteva, v katerih zadevah referenduma ne bi smeli razpisati. Tam med drugim piše, da se referendum ne bi smel razpisati glede vseh fiskalnih zadev. Möderndorfer je prepričan, da se da pod to spraviti sleherni zakon, ki bi ga parlament sprejel, in bi imel kakšne finančne posledice. To bi bila smrt za vsak referendum, je opozoril Möderndorfer.

10 tisoč overjenih podpisov?

Pri NSi so sicer predlagali, da bi bilo treba za začetek postopkov za referendum v tednu dni zbrati 10.000 overjenih podpisov. Sprva je kazalo, da ima predlog načelno podporo večine parlamentarnih strank, po prvem srečanju v petek pa se je izkazalo, da ga poleg NSi trdno podpira le SLS.

Na prvem srečanju v petek je bilo slišati veliko različnih predlogov in opcij. Nekateri so se zavzeli, da bi zadostovalo 10.000 neoverjenih podpisov, drugi bi število overjenih podpisov znižali, je po sestanku povedal vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin, ki pogajanja vodi. Pričakovati je, da bodo stranke danes poskušale uskladiti stališča, ki so jih oblikovale od zadnjega srečanja. Če je za druge zahtevanih 10.000 overjenih podpisov nesprejemljivo, so v NSi pripravljeni razmišljati tudi o znižanju števila podpisov, vendar hkrati zahtevajo tudi znižanje višine kvoruma za veljavnost referenduma, je minuli teden dejal Tonin.

NSi bi namreč podprla ustavne spremembe referendumske ureditve in s tem zanje zagotovila ustavno večino v DZ, če bi druge stranke podprle njihov predlog.

O tem so na ponedeljkovem srečanju razpravljali tudi koalicijski partnerji. Kot je pojasnil predsednik SLS Radovan Žerjav, so usklajeni glede ustavnih spremembe, glede sprememb referendumske zakonodaje pa še ne. Vendar pa Žerjav verjame, da se bodo uspeli poenotiti.Tudi vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je dejal, da je treba počakati na rezultat pogovor o teh spremembah.