Kot je v današnji izjavi novinarjem v DZ ocenil Pahor, mora biti sanacija bančnega sistema ena od prioritet sedanje vlade. Ob tem priznava, da je imela vlada, ki jo je vodil, leta 2009 napačno diagnozo glavnega problema, s katerim se je država soočila v začetku recesije. Menili so namreč, da je to strukturni primanjkljaj oziroma naraščajoč javni dolg, podcenili pa so probleme v bančnem sistemu.

Odgovornost tudi na ramenih Banke Slovenije in Mitja Gasparija

Ti so se začeli kopičiti v letih od 2006 do 2008, ko so banke dajale velike kredite brez ustreznih zavarovanj, ugotavlja Pahor. Kot pravi, tega v času njegove vlade niso vedeli in tudi v bančnem sistemu niso videli takšne težave, kot se je potem izkazalo. Dodaja, da ima svojo odgovornost tudi Banka Slovenije. Na vprašanje, ali to velja tudi za nekdanjega guvernerja in člana njegova vlade Mitjo Gasparija, pa Pahor odgovarja, da "vsekakor".

Po Pahorjevih besedah je nujno tudi sprejetje pokojninske reforme. Kot je napovedal, jo bo podprl, tudi če se s kakšno malenkostjo ne bo strinjal. Razsežnosti njene zavrnitve bi bile namreč še dvakrat slabše, kot so bile tedaj, ko je v času njegove vlade reforma padla na referendumi. Nujna je tudi reforma trga dela, je prepričan Pahor, pri čemer bi si zanjo morda lahko vzeli nekoliko več časa.

Okno priložnosti, da bomo ostali gospodarji svoje usode

Glede fiskalnega pravila pa nekdanji premier meni, da bi imelo simbolen in stvaren pomen, če bi ga v ustavo zapisali že spomladi. Sedaj pa so čas za simbolen pomen, ki bi vplival na finančne trge, že zamudili, je prepričan Pahor, ki zapis pravila v ustavo sicer še vedno podpira.

Po dobrih 20. letih, ko smo Slovenci v relativno kratkem času uspeli doseči osamosvojitev s potrebno enotnostjo, imamo po Pahorjevih besedah okno priložnosti, ki ni daljše od slabega leta dni, da bomo ostali gospodar svoje usode. V tem času imamo po njegovem prepričanju možnost, da se kot suveren narod povlečemo iz krize in bomo suveren narod ostali, ali pa "bomo klavrno propadli in na koncu res pristali kot hlapci, ker se nismo pravi trenutek znali zavedati odgovornosti do lastne skupnosti".

"Imamo nevidnega sovražnika, ki nas davi za vrat, in to je kriza"

Težava Slovencev je, ugotavlja Pahor, da napačno menijo, da nimamo zunanjega sovražnika. Po njegovih besedah "imamo nevidnega sovražnika, ki nas davi za vrat, in to je kriza". Temu sovražniku lahko po njegovem mnenju stopimo na prste le, če se enotno postavimo proti njemu. Toda Pahor ocenjuje, da prav zato, ker krize ne prepoznamo kot zunanjega sovražnika, ni stremljenja po enotnosti.

Sicer pa je Pahor ob tej priložnosti zagotovil, da kljub svoji poškodbi zaradi padca s konja nadaljuje s predsedniško kampanjo. Zaradi poškodbe jo bodo sicer nekoliko prilagodili, je pojasnil.